Dajanje prevoznih sredstev na razpolago zaposlenim za zasebne namene - sodna praksa

20.48 Dajanje prevoznih sredstev na razpolago zaposlenim za zasebne namene – sodna praksa

mag. Aleksandra Heinzer

Sodišče EU je v sodbi v zadevi C‑288/19¹ obravnavalo primer davčnega zavezanca, ki ima sedež v Luksemburgu in je dajal službene avtomobile na voljo dvema zaposlenima poleg službenih tudi za zasebne namene. Prvemu je bilo vozilo dano na razpolago brez plačila (obračunana mu je bila boniteta), drugemu pa je delodajalec za uporabo tega vozila za zasebne namene odtegnil določen znesek od plače, pri čemer pa sta imela oba zaposlena stalno prebivališče v Nemčiji. Glede na to, da drugi odstavek 56. člena Direktive o DDV² določa, da je kraj dajanja v najem, razen kratkoročnega najema, prevoznih sredstev osebi, ki ni davčni zavezanec, kraj, v katerem ima ta oseba sedež, stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva, je nemški davčni organ menil, da mora…