Zaposleni je pri stranki povzročil škodo na fasadi stanovanjskega objekta. Naše podjetje (d.o.o.) je s.p.-ju izstavilo naročilnico za sanacijo škode pri stranki (fizična oseba). Tako d.o.o. kot tudi s.p. sta davčna zavezanca. Škoda na objektu je nastala v okviru opravljanja (obdavčljive) dejavnosti podjetja.
Kakšna je pravilna davčna obravnava, 76.a člen – po stopnji 22 %? Ali imamo pravico do odbitka DDV?
V kolikor vaša družba, ki je v Sloveniji identificirana za namene DDV z navadno ID številko, prejme gradbena dela po 1. točki 76.a člena ZDDV-1 od dobavitelja, ki je prav tako v Sloveniji identificiran za namene DDV z navadno ID številko, in se ta dela nanašajo na nepremičnino, ki se nahaja v Sloveniji, menim, da se uporabi obrnjena davčna obveznost po tej določbi. Ker je eden izmed pogojev za uporabo znižane, 9,5 % DDV stopnje tudi ta, da se gradbene storitve zaračunajo neposredno investitorju, iz vašega vprašanja pa lahko le predvidevam, da vaša družba v opisanem primeru to ni, menim, da se znižane DDV stopnje ne more uporabiti. Glede odbitka DDV pa lahko podam le subjektivno mnenje, ki pa se lahko razlikuje od stališča davčnega organa. Menim, da vaša družba ta DDV lahko odbije, če ji je ta strošek nastal v okviru opravljanja obdavčene dejavnosti na tem objektu in bo vaša družba te nabave vključila v ceno izhodnih dobav, pri katerih bo DDV obračunan.
V oktobru smo prejeli letni rabat (bonus) dobavitelja iz EU, ki se nanaša na obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022. Letni rabat je dogovorjen v pogodbi. Ali se prejeti rabat poroča v davčne knjige in kako se pravilno evidentira v DDV-O?
Če pravilno razumem, vam je dobavitelj iz EU priznal naknadni popust za pretekle dobave. V kolikor je temu tako, menim, da je treba te popuste poročati tudi v obračun DDV, saj je prišlo do naknadnega znižanja davčne osnove in posledično tudi do obveznega popravka odbitka DDV.
Mi bi izstavili račun, na katerem bi pod opis npr. pisalo dobava lesa, cena in znesek. V tej ceni je zajet tako les kot tudi prevoz in ostali spremljajoči stroški. Dobave so tudi v tujino (EU). Pri nas v programu bi bilo razvidno, koliko je blaga in koliko je storitve in bi se knjižilo na prihodkovne konte blaga (760 – blago) in konte storitev (761 – prevoz). Ali je to možno in kako je to z davčnega vidika? Torej na računu bi bilo vidno samo enotna dobava – dobava blaga. V ozadju pa še vedno razdeljeno na blago in storitve.
Vaše vprašanje lahko komentiram le z DDV vidika. Transakcijo se z DDV vidika obravnava vsebinsko, ne glede na to, ali so njeni posamezni elementi na računu specificirani ločeno ali ne. Če bo les odpremljen s strani vaše družbe ali v njenem imenu, potem je po mnenju davčnega organa (glejte pojasnilo št. 0920-9320/2022-1, z dne 3. 5. 2022) storitev tega prevoza le pomožna dobava k lesu in se torej ta dobava z vidika DDV obravnava kot enotna dobava lesa. V tem primeru menim, da je ustrezno, če se na računu vrednost prevoza vključi v ceno lesa in ločeno navajanje te storitve ni potrebno. Bi pa opozorila, da nisem vešča pravilnega knjigovodskega pripoznavanja poslovnih dogodkov in knjiženja ne morem komentirati.
Smo javni zavod za turizem, kulturo, mladino in šport. V mesecu oktobru smo skupaj s poslovnimi partnerji izpeljali pohod po naši občini. Vsako leto se v kraju enega izmed pogodbenih partnerjev izpelje pohod z namenom promocije teritorija. Stroške dogodka krije v celoti vodilni partner. Vsi računi za omenjeni dogodek se glasijo na naš zavod. Naš zavod pa bo naprej izstavil račun za nastale stroške glavnemu partnerju. Ti stroški so stroški prevoza, pogostitev, degustacij, nastopov, rediteljev ipd. Glede na to, da imajo različne stopnje DDV, me zanima, kako je ustrezno izstaviti račun, da bomo imeli v celoti pokrit strošek. Zanima me, ali je ustrezno, da si na vhodni strani DDV odbijamo in ga na izhodni strani po ustrezni/enaki stopnji (stopnji, kot je na vhodnem računu) obračunamo? Kako ravnati v primeru, ko dobavitelj ni zavezanec za plačilo DDV oz. ko je le-tega oproščen?
Vsekakor bi morala prebrati pogodbo med partnerji, ki jih omenjate, zato le na splošno: če vaš javni zavod pri prezaračunavanju deluje v svojem imenu in prejema omenjene storitve s strani drugih davčnih zavezancev (ne glede na to, ali so slednji identificirani za namene DDV ali mali davčni zavezanec), menim, da bi bilo treba upoštevati pravila, ki se sicer nanašajo na posebno ureditev za organizatorje potovanj in morate torej DDV po splošni, 22 % stopnji obračunati od razlike v ceni. Od teh nabav vaš zavod skladno s 100. členom ZDDV-1 DDV ne sme odbiti. Za storitve, ki jih vaš javni zavod opravi v lastni režiji, se te posebne ureditve ne uporablja, pri čemer pa je stopnja odvisna od vsebine teh storitev.
Zaposleni uporablja službeno električno osebno vozilo. Električno energijo polni na različnih polnilnicah – pri zunanjih dobaviteljih in na sedežu podjetja. Pri polnjenju plača s poslovno kartico. Vozilo uporablja v zasebne in službene namene. Dobavitelj na izpisku za polnjenje (ni pravega računa) ne navaja firme in davčne številke. Ali imamo pravico do odbitka DDV, kljub temu, da na 'računih' ni izpisanih naših podatkov? Na podlagi česa upravičeno vpišemo potrdilo o transakciji (listek) v knjigo prejetih računov? Ali bi morali voditi evidenco prevoženih kilometrov v zasebne in v službene namene?
Iz vašega vprašanja ni jasno, ali je vaša družba ob nabavi električnega vozila DDV odbijala ali ne. Če ga je, morate v zvezi z uporabo tega vozila s strani zaposlenega v zasebne namene slediti pravilom a. točke 15. člena ZDDV-1. Posledično morate od te zasebne uporabe obračunati DDV, pri tem pa v zvezi z določitvijo davčne osnove sledite posebni določbi iz 38.a člena PZDDV (v ta namen je nujno vodenje prevoženih kilometrov). Takšen obračun se lahko opravi tudi ob koncu koledarskega leta. Kar se tiče nabave električne energije za to vozilo: če je…
