Arhivski zapis klepetalnice v pdf obliki si lahko prenesete tukaj.
Pri naročilu blaga preko spleta smo prejeli račun od nemškega dobavitelja z nemškim DDV. Seveda smo poskušali pridobiti popravljen račun, ampak dobavitelj trdi, da nismo posredovali naše davčne številke in torej računa ne bomo dobili popravljenega. Torej znesek nemškega DDV je za nas davčno nepriznan strošek, drži? In samoobdavčitev delamo na bruto znesek, drži?
Skladno s 5. točko prvega odstavka mora DDV plačati tudi vsaka oseba, ki opravi obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Unije. Na podlagi navedenega se z vami strinjam, da v kolikor je v konkretnem primeru davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV v Sloveniji, od dobavitelja, davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV v Nemčiji, nabavil blago pod svojo slovensko identifikacijsko številko za namene DDV in je bilo to blago pridobljeno iz Nemčije v Slovenijo, mora DDV od te pridobitve plačati kupec sam. Strinjam se tudi, da nepravilno obračunani DDV skladno s pravili ZDDPO-2 ni davčno priznan odhodek. Menim, da se v davčno osnovo za obračun DDV od pridobitve blaga v Sloveniji, nepravilno obračunani nemški DDV ne všteva (glejte a. točko petega odstavka 36. člena ZDDV-1).
Z dobaviteljem iz Kitajske smo imeli težave glede kakovosti materiala, ki nam ga dobavlja za potrebe naše proizvodnje. Za nemoten potek naše proizvodnje smo potrebovali dodatne letalske prevoze od kitajskega dobavitelja do našega podjetja (Slovenija). Zdaj želimo stroške letalskega prevoza prezaračunati kitajskemu dobavitelju. Prosimo vas za mnenje, kako pravilno obračunati DDV za prezaračunavanje stroškov letalskega prevoza kitajskemu dobavitelju.
Iz vašega opisa ne razumem, da bi kitajski poslovni partner v zameno za plačilo prejel kakršnokoli nasprotno dobavo blaga ali storitev. Da bi vam lahko svetovala, bi morala dobro poznati vsebino medsebojnega dogovora in okoliščine. Če vam je zaradi kršenja pravil pogodbe nastala škoda in je kitajski partner to škodo skladno z dogovorom pripravljen kriti, menim, da gre za odškodnino, ki skladno s 13. členom PZDDV ni predmet DDV in se računa ne izda, pač pa je podlaga za prejem te odškodnine jasen pisni dogovor. Kaj bolj konkretnega žal brez poznavanja dejanskega stanja ne morem napisati v kontekstu te klepetalnice.
Smo registrani za DDV. Nabavili smo staro nepremičnino, poslovni objekt, po 76. in 45. členu – samoobdavčitev. Del tega objekta smo prodali tudi DDV zavezancu, ki pa ni želel kupiti z DDV, ampak je po 45. členu izbral oprostitev. Naše vprašanje je, ali moramo poračunati vhodni DDV (preračunano na 20 let)? Kako izračunamo osnovo? Kupnino delimo s skupno kvadraturo in množimo s prodano kvadraturo, nato preračunamo DDV na dan in izračunamo del, ki ga moramo vrniti?
Svetujem, da tovrstnim primerom posvetite več pozornosti, saj v okviru te klepetalnice lahko podam le hiter površen odgovor, izračunov pa žal ne morem prikazovati. Torej, če davčni zavezanec proda nepremičnino, ki jo je uporabljal za opravljanje svoje dejavnosti kot sredstvo, znotraj obdobja popravka 20 let, se v zvezi z morebitnimi popravki upoštevajo pravila iz 70. člena ZDDV-1. Slednji med drugim določa, da če davčni zavezanec opravi dobavo osnovnega sredstva v obdobju popravka, se šteje, kakor da se osnovno sredstvo uporabi za njegovo ekonomsko dejavnost do konca obdobja popravka. Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti oproščena, če je dobava osnovnih sredstev oproščena. Torej, če predpostavimo, da so bili v vašem primeru ob nabavi nepremičnine izpolnjeni vsi pogoji za odbitek DDV in je davčni zavezanec do zdaj to nepremičnino v celoti uporabljal izključno za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti – prodaja dela te nepremičnine torej ni njena prva uporaba – potem se odbitek DDV popravi za preostalo 20 letno obdobje popravka. Izračunate znesek popravka na način iz 111. člena PZDDV s tem, da za izračunani skupni znesek popravka v davčnem obdobju dobave dela nepremičnine izkažete obveznost za plačilo odbitka DDV. Popravek odbitka se torej izvede v celoti za preostalo obdobje popravka (da, upoštevate dan dobave). Strinjam se, da se pri porazdelitvi odbitka DDV upošteva ključ po kvadraturi, pri tem pa ne pozabite morebitnih skupnih delov.
Na podlagi sodbe Weindel uvoznik (slovensko podjetje), ki ni lastnik blaga, nima pravice do odbitka vstopnega DDV pri uvozu v Sloveniji. Zaradi regulatornih omejitev lastnik (podjetje iz tretje države) v Sloveniji ne more nastopati kot uvoznik blaga. V Nemčiji obstaja praksa, da uvoznik (nemško podjetje) prezaračuna ta neodbiti DDV lastniku (podjetju iz tretje države), ki je v Nemčiji identificiran za DDV, in si ta, preko tekočega DDV obračuna, odbija zaračunani vstopni DDV. Ali obstaja kakšna praksa za tak način odbitka tudi v Sloveniji? Pojasnil FURS nismo našli.
Nisem zasledila, da davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji, na uvozni carinski deklaraciji ne bi bili več omenjeni kot prejemniki blaga. Res so se spremembe zgodile v zvezi z izvozniki v povezavi z 1(19) členom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije in je potreben zastopnik, nimam pa podatka o tem, kar navajate. Morda bi bilo smiselno, da bolj natančno opredelite zakonsko podlago za to spremembo.
Smo DZ z identifikacijsko št. Kupili smo zemljišče brez DDV, za katerega je prodajalec plačal davek na promet nepremičnin. Zemljišče je v notarskem zapisu glede na izjavo strank opredeljeno kot parkirišče, občinska uprava je izdala lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je parcela opredeljena kot stavbno zemljišče. Registrirani smo za oddajanje nepremičnin v najem. Na tem zemljišču bomo oddajali v najem parkirna mesta. Ali si za stroške, ki nastanejo pri vzdrževanju parkirišča, lahko odbijamo DDV? Ali pri izstavljanju računov najemojemalcem oz. uporabnikom parkirnega prostora obračunamo parkirnino ali uporabo – najem parkirnega prostora z DDV?
Ker nimam vpogleda v opisane nepremičnine, le na splošno: na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Med obdavčene dejavnosti skladno z 2. alinejo 2. točke 44. člena ZDDV-1 spada tudi dajanje v najem garaž in površin za parkiranje vozil. Torej, če davčni zavezanec daje v najem površine za parkiranje vozil, je ta storitev obdavčena in si lahko DDV od nabav, ki se na to dejavnost nanašajo, odbije (ob izpolnjevanju vsebinskih in formalnih pogojev seveda).
Društvo opravlja storitve izobraževanja s področja zdravstva, za kar je bilo tudi ustanovljeno. Je zavezanec za DDV in izstavlja račune z DDV (obdavčljiv promet). Za leto 2024 bodo člani nakazali članarino, vendar iz tega naslova nimajo ugodnosti za izobraževanja v primerjavi z nečlani. Ali je tovrstna članarina predmet obdavčitve z DDV?
Najbrž ste že sami…
