Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Kupcu iz Nemčije, ki je identificiran za namene DDV pošljemo blago, ta pa ga nato prodaja naprej končnim kupcem. Blago spremlja le dobavnica, brez računa. Približno 17. dan v mesecu pridobimo podatke o prodaji preteklega meseca, na podlagi katerih izstavimo račun. Ali gre v opisanem primeru za prodajo na odpoklic? Ali je potrebno prenos blaga vključiti v tabelo C rekapitulacijskega poročila in račun v polje A7? Kaj pa v primeru, če poročila o prodaji preteklega meseca ne prejmemo do 20. dne v mesecu, ali v tem primeru obračunamo zamudne obresti?
Ali so v vašem primeru izpolnjeni pogoji za posebno ureditev, ki velja za skladiščenje na odpoklic zgolj na podlagi vašega vprašanja ni mogoče ugotoviti, saj je treba preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka 9.a člena ZDDV-1. Predvsem je treba preveriti, kakšen je dogovor glede tega, kdaj pride do prenosa pravice do razpolaganja nad blagom z vaše družbe na tega kupca. Prosim, preberite si natančno poglavje 2 pojasnil na povezavi: https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/explanatory_notes_2020_quick_fixes_sl.pdf
Bi se morda lahko dotaknili teme prodaje blaga na daljavo v druge države članice EU? Predvsem z vidika obračuna DDV do praga in po preseženem pragu ter z vidika prijave in plačila DDV drugim državam članicam EU – MOSS sistem.
To tematiko sem vključila v več prihajajočih webinarjev, saj je zelo široka. Preverite, če vam kakšen izmed terminov ustreza na povezavi: https://www.centerzaizobrazevanje.si/ddv-na-podrocju-e-trgovanja-priprave-na-spremembe-od-1-7-2021-dalje-productsem823/. Sicer pa bo po novem veljal prag 10.000 EUR za VSE prodaje blaga in TBE storitve v vseh državah članicah skupaj. Sedaj velja 10.000 za TBE storitve, za blago pa veljajo pragi po posameznih državah članicah.
Zanima nas, če smo v spodaj opisanem primeru upravičeni do odbitka DDV tudi po izteku zakonskega roka. Po zakonu smemo opraviti odbitek DDV v davčnem obdobju, v katerem je nastala obveznost. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka za DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije DDV kadarkoli po tem obdobju, vendar ne pozneje, kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV. Naš primer je naslednji: Datum računa (»print date« in »posting date«) je december 2019, datum kreiranja računa (»create date«) na prejetem računu pa je september 2018. Kupec blaga iz EU (davčni zavezanec iz Slovenije) nam je izdal račun za stroške reklamacije. Zaradi nestrinjanja s prejetim računom so potekala pogajanja med kupcem in dobaviteljem. Prejeli smo končno odločitev, glede na katero moramo DDV obračunati od prvega prejetega računa. Ali imamo pravico do odbitka DDV ali primer predvideva le obveznost plačila DDV? Ali lahko kot razlog za kasnejši odbitek DDV navedemo dejstvo, da računa nismo prejeli v predpisanem časovnem roku?
Predlagam, da se najprej razjasni, ali gre v zadevnem primeru sploh za obdavčljivo transakcijo, ali pa gre morda za pravico do naknadnega popusta za slabšo kakovost blaga ali za odškodnino. Če bi se izkazalo, da so »stroški reklamacije« obdavčljiva transakcija (malo verjetno), potem bi bilo treba preveriti, kaj so ti stroški. V pojasnilu št. 4230-598441/2013-1, z dne 14. 11. 2013 si preberite, v katerih primerih prekluzivni rok ne velja.
Preko skladišča v Nemčiji prodajamo blago na Amazon platformi, zato smo pridobili identifikacijsko številko za namene DDV v Nemčiji. Prag v letu 2020 za pridobitev nemške ID številke ni bil presežen. V letu 2021 del prodaje na Amazon platformi izvajamo preko skladišča v Sloveniji, drugi del pa preko skladišča v Nemčiji. V obeh primerih Amazon obračuna nemški DDV. Ali v primeru prodaje iz Slovenije z nemško ID številko, kljub temu, da praga nismo presegli, ravnamo pravilno? Kako pa naj ravnamo v primeru, ko prag presežemo?
Upam, da sem prav razumela, da se blago odpošilja končnim potrošnikom po celi EU. Menim, da je treba prodaje blaga iz skladišča v Sloveniji in prodaje blaga iz skladišča v Nemčiji obravnavati ločeno. Od 1. 7. 2021 dalje svetujem vključitev v unijski OSS sistem. Novi prag v višini 10.000 EUR za vas ne bo veljal, ker blago odpošiljate iz dveh držav članic, kar pomeni prodajo na daljavo iz več držav članic.
Smo vrtec in nas zanima, na kakšen način določimo, po kateri stopnji DDV bomo zaračunali uporabo telovadnice. Ali se ravnamo po vsebini dejavnosti, s katero se ukvarjajo uporabniki telovadnice ali po dejavnosti, ki jo ima uporabnik registrirano na Ajpes? Če bi želeli za uporabo telovadnice obračunati DDV po nižji stopnji, bi torej morali ugotoviti le, če se dejavnost po SKD uvršča med športno dejavnost? Katero klavzulo navedemo na račun, v primeru, da ga…
