Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko prenesete tukaj.
V Nemčiji smo plačali testiranje na COVID-19 za naše delavce in za delavce naših kooperantov. Kooperanti so iz Hrvaške, storitev testiranja jim bomo »prefakturirali«, enako bomo storili tudi z zdravstvenimi pregledi. Na kakšen način obravnavamo DDV?
Po mnenju davčnega organa v primerih, ko davčni zavezanec, ki sam ni izvajalec zdravstvene dejavnosti, v svojem imenu in za račun druge osebe »prezaračuna« storitve testiranj drugemu davčnemu zavezancu, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev po drugem odstavku 47. člena ZIUPOPDVE (dodaja, da testiranja s hitrimi testi lahko izvedejo samo izvajalci zdravstvene dejavnosti, kar izhaja tudi iz šestega odstavka 106. člena ZIUPOPDVE). Menim, da velja enako za prezaračunavanje zdravstvenih pregledov. Oprostitve plačila DDV torej v takšnih primerih ni mogoče uveljavljati.
S 1. 7. 2021 začnejo veljati nova pravila za prodajo blaga fizičnim osebam iz EU, če je prag presežen. Katere davčne stopnje uporabimo za kupce poštnih znamk iz drugih držav članic EU?
DDV stopnje v drugih državah članicah so na voljo na spletni strani Evropske komisije: Taxes in Europe Database v3 (europa.eu)
V mesecu februarju smo prejeli predplačilo s strani kupca iz Nemčije, ki je davčni zavezanec. V mesecu marcu se je registriral za namene DDV v Sloveniji in naredil spremembo prvotnega naročila. Sedaj želi, da se dobava opravi pod slovensko številko za namene DDV. Postopno bi se koristilo tudi predplačilo, za katerega pa v februarju ni bil izstavljen predplačniški račun, prav tako ni prišlo do obračuna DDV, saj je bilo naročilo opravljeno pod nemško ID številko za DDV. Menimo, da v opisanem primeru pride do nastanka obdavčljivega dogodka za DDV ob dobavi blaga, predplačilo pa se le finančno poračuna. Ali se naročnik blaga lahko odloči pod katero ID številko za namene DDV naroča? Katera dokumentacija služi kot pomoč pri pravilni obravnavi DDV?
Sodišče EU je že odločilo, da zato, da bi lahko nastala obveznost obračuna davka od prejetega predplačila, morajo biti vse upoštevane informacije, ki se nanašajo na obdavčljivi dogodek, torej prihodnje dobave, že znane, in torej zlasti ob izvedbi predplačila storitve jasno opredeljene. V kolikor davčni zavezanec od prejetega predplačila ni obračunal DDV skladno z drugim odstavkom 36. člena PZDDV, ker je bilo to predplačilo vezano na dogovorjeno bodočo dobavo blaga znotraj Unije, sedaj pa je prišlo do spremembe poslovnega dogovora, predlagam, da se v trenutku te spremembe DDV obračuna in izda ustrezen račun za predplačilo. Treba je opozoriti, da bo davčni organ zahteval dokazila, da je dejansko prišlo do kasnejše spremembe, pri čemer pa DDV zakonodaja natančno ne določa, kakšna so ta dokazila. Svetujem, da skrbno hranite vso korespondenco, pogodbe in morebitna naročila, ki to izkazujejo. Davčni zavezanec pri nabavah blaga uporabi DDV številko glede na nameravani posel, pri čemer pa DDV zakonodaja same izbire DDV številke pri tem ne prepoveduje.
Zanima nas možnost odbitka DDV pri samoobdavčitvi za prejem blaga iz države članice EU, predvsem kasneje kot leto po letu z obračunom zamudnih obresti. Navajamo primer: račun izdan leta 2018, obračun pa v DDV obdobju april 2021. Glede na pojasnilo FURS, z dne 14. 5. 2021, menimo, da je odbitek mogoč. Ali je naše mnenje pravilno?
Razumem, da se vprašanje nanaša na prekluzivni rok. Če je temu tako, potem se strinjam, da sledite omenjenemu pojasnilu FURS (odgovor 7). Glejte tudi pojasnilo št. 4230-598441/2013-1, z dne 14. 11. 2013.
Iz tretjih držav uvažamo blago, za uvoze uveljavljamo način samoobdavčitve. Zanima nas, na kateri dan nastopita pravica do odbitka DDV in obveznost za plačilo izstopnega DDV?
Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago uvoženo – datum sprostitve blaga v Unijo. V skladu z e) točko prvega odstavka 67. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 mora imeti davčni zavezanec za odbitek DDV v zvezi z uvozom blaga uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek DDV, ki ga je dolžan plačati oziroma omogoča izračun tega zneska. Šesti odstavek tega člena ZDDV-1 nadalje določa, da davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel carinsko deklaracijo za uvoženo blago.
Kadar se DDV od uvoza plačuje preko obračuna DDV, se upošteva 101.a člen PZDDV. Slednji določa, da lahko davčni zavezanec pravico do odbitka DDV za uvoženo blago uveljavi ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je obračunal DDV od uvoza blaga. Za odbitni DDV se šteje znesek DDV, ki ga je prejemnik blaga, identificiran za namene DDV v Sloveniji, plačal v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1. Šteje se, da je DDV plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.
Na podlagi navedenega lahko davčni zavezanec, hkrati z obračunanim DDV, ta DDV tudi odbije (če to pravico ima), tudi če potrjeno uvozno listino prejme kasneje. Glejte še pojasnilo FURS št. 0920-8410/2016 z dne 30. 6. 2016.
Naša družba bi opravila vezenje na kape, katerih lastnik je družba iz Slovenije. Kape so locirane v Sloveniji, tu bodo ostale tudi po opravljenem vezenju. Kape bodo uporabljene za promocijo določenega dogodka, naročnik tiskanja je družba iz Švice. Ali se lahko pri izdaji računa družbi iz Švice…
