Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
V novembru smo dobili račun za najemnino poslovnega prostora za celo leto 2021. Račun je plačan z medsebojno kompenzacijo. Najemojemalec in najemodajalec smo dali izjavo po 45. členu. Račun smo računovodsko razmejili. Zanima nas samo DDV. Ali si lahko v novembru odbijamo celotni vstopni DDV po prejetem računu, ali ga moramo razdeliti po mesecih v naslednjem letu in ga vsak mesec sproti odbijati?
Skladno z 62. členom ZDDV-1 pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. V kolikor se najemnina nanaša na obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 (torej za obdobje 12 mesecev), bo na podlagi prvega odstavka 33. člena ZDDV-1 obveznost obračuna DDV nastala šele 31. 12. 2021, razen, če boste najemnino plačali vnaprej in bo torej prišlo do predplačila. V tem primeru se sledi petemu odstavku 33. člena ZDDV-1, ki določa, da če je plačilo izvršeno preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. Če bo torej do plačila najemnine prišlo prej kot bo storitev opravljena, pravica do odbitka (ob izpolnjevanju vseh ostalih vsebinskih in formalnih pogojev) DDV nastane že ob plačilu in glede na višino tega predplačila. V kolikor pa do predplačila ne bo prišlo, pa menim, da vaša družba pravico do odbitka DDV pridobi šele 31. 12. 2021.
Kako je z DDV obračunom, če jaz kot fizična oseba iz Slovenije kupim blago po spletu na Nizozemskem od Nizozemskega DZ? Blago dobim po pošti.
Za prodaje blaga na daljavo (torej končnim potrošnikom) v EU obstajajo posebna pravila. Če nizozemski prodajalec v koledarskem letu ne preseže 35.000 vrednosti takšnih dobav v Slovenijo (niti ni te vrednosti presegel v lanskem letu), vam bo na to blago obračunal nizozemski DDV, v nasprotnem primeru pa se je bil dolžan v Sloveniji identificirati in vam bo obračunal slovenski DDV. Seveda če ne gre za trošarinsko blago – pri slednjem je treba mora že takoj obračunati slovenski DDV.
Slovenski davčni zavezanec z ID številko posreduje pri prodaji blaga za podjetje iz Izraela. Posreduje na trgu v Sloveniji, državah bivše Jugoslavije in v evropski skupnosti. Zaračunal mu bo posredniško provizijo. Kako mora izstaviti račun za posredniško provizijo?
Kraj opravljanja storitev posredovanja (izvajalec torej pri iskanju kupcev nastopa v imenu in za račun prejemnika teh storitev), ki jih prejme davčni zavezanec, se določi po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 (enako velja tudi za storitve raziskovanja trga in podobne aktivnosti). Če torej prejemnika skladno z Izvedbeno uredbo o DDV (prejeti morate dokazilo, da prejemnik v svoji državi nastopa kot davčni zavezanec) izvajalec prepozna kot davčnega zavezanca in ta prejemnik to storitev posredovanja prejme za potrebe svojega sedeža v Izraelu, ne pa na primer za svojo morebitno stalno poslovno enoto za DDV kje drugje, se kot kraj opravljanja teh storitev z vidika evropskega DDV šteje Izrael. Izvajalec torej na računu slovenskega DDV ne obračuna (svetujem navedbo prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, lahko tudi klavzule »reverse charge«, čeprav to z zakonom ni predpisano), račun se evidentira v stolpec 27 KIR, transakcije se ne poroča v obračun DDV.
Vprašanje vezano na povratni najem - ali velja za ves promet, ne samo nepremičnine temveč tudi za vso preostalo opremo? Kako razlagati pojasnilo FURS, glede odbitka DDV - glejte spodaj.
Sama prava nabava verjetno daje pravico do odbitka, nadaljnja prodaja in nakup nazaj pa je oproščena DDV, ker gre za finančno transakcijo.
»Če gre v konkretnem primeru za enotno finančno transakcijo, je ta kot dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki oproščena plačila DDV v skladu s 4. točko 44. člena ZDDV-1, kar posledično pomeni, da ne daje pravice do odbitka DDV.«
Sama sodbo razumem na način, da ni omejena le na eno vrsto blaga. Prav tako razumem, da finančno storitev opravi tisti, ki financira blago, ne pa imetnik/posestnik blaga.
Imamo izvoz blaga v tretje države. Naknadno izdajamo dobropise za količinske popuste. Obnova carinske deklaracije se ne dela. Ali se credit note poročajo v obrazec DDV polje 11? Dobropise v okviru EU pa poročamo v polje 12.
Po mnenju FURS se spremembe vezane na izvoze v DDV evidence lahko opravijo le na podlagi spremenjenih carinskih listin.
Decembra bomo izvedli dobavo in montažo varnostne ograje-zapornice (za dotok morske vode) morskega kanala višine 2 metra. Ali je račun po 76.a členu?
Treba je preveriti, ali se storitev montaže te zapornice uvršča v F/gradbeništvo. Svetujem, da natančen opis montaže (lahko skupaj s spletno povezavo na te zapornice) posredujete SURS na elektronski naslov: gp.surs@gov.si. Ko torej davčni zavezanec opravi transakcijo, ki vključuje montažo, instalacijo ali drugo storitev iz šifre F/GRADBENIŠTVO SKD ter hkrati s storitvami opravi povezano dobavo blaga, je treba takšno transakcijo za namene uporabe 76.a člena ZDDV-1 opredeliti kot enotno transakcijo, za katero se v celoti uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti po a. točki 76.a člena ZDDV-1. Pri tem ni pomembna vrednost blaga ali storitve v navedeni transakciji, prav tako ni pomembno, katera dobava je prevladujoča in ali sta dobavi na računu izkazani ločeno. Seveda je pogoj, da je ta dobava opravljena na ozemlju Slovenije in sta oba, dobavitelj in prejemnik identificirana za namene DDV z navadno identifikacijsko številko za namene DDV.
Mali DZ prejme račun za storitev uporabe domene od avstralskega podjetja z vključenim njihovim ddv. Ali bi se moral mali DZ identificirati za DDV v Slo?
Da, in sicer je podlaga za to četrti odstavek 78. člena ZDDV-1 – pridobiti mora torej posebno identifikacijsko številko za namene DDV.
Smo podjetje (slovenski davčni zavezanec z ID številko), ki izvaja za avstrijskega naročnika, z AT ID številko, elektroinštalacijska dela na nepremičnini, ki leži v Avstriji. V ta namen smo pridobili tudi avstrijsko davčno številko in obračune DDV za ta opravljena dela oddajamo v Avstriji. Prav tako naši podizvajalci. V povezavi z zaračunanimi opravljenimi storitvami imamo tudi račune za nočitve delavcev v Avstriji, ki jih prav tako oddajamo v sklopu avstrijske napovedi DDV. Naše izdane račune do AT naročnika vpisujemo v knjigo izdanih računov v kolono 27. Prejete račune naših podizvajalcev ne vpisujemo v DDV evidence pri nas.
V teh dneh sem dobila prejet račun slovenskega davčnega zavezanca s slovenskim DDV za dobavo blaga, ki pa bo odpeljano (z naše strani) v Avstrijo in tam vgrajeno v nepremičnino in zaračunano avstrijskemu naročniku. Kako je s tem prejetim računom. Lahko odbijam DDV pri nas in račun vnesem v naše DDV evidence?
Če je do prenosa pravice do razpolaganja nad blagom prišlo v Sloveniji in torej prevoz blaga iz Slovenije v Avstrijo organizira vaša družba, potem menim, da prodajalec na podlagi 19. člena ZDDV-1 obračuna slovenski DDV, vaša družba pa sledi b. točki drugega odstavka 9. člena ZDDV-1 in glede odbitka DDV a. točki drugega odstavka 63. člena ZDDV-1 (seveda če gre v vašem primeru za dobavo blaga z instaliranjem). V nasprotnem primeru pa svetujem, da blago, ki je namenjeno v ATU nabavljate pod svojo ATU ID številko – boste imeli manj pomislekov. Pogovorite se še z avstrijskim svetovalcem.
Zanima me, kako je z DDV pri online kotizaciji in sicer če prejmem račun za izvedbo virtualnega seminarja iz države članice EU, podjetja, ki je zavezanec za DDV in kako je v nasprotnem primeru, če ga izda podjetje, ki ni identificirano za namene DDV?
Če storitev spletnega izobraževanja prejme davčni zavezanec, ki ima sedež v…
