Danes je 23.11.2024

Input:

DDV dileme 8/2021

8.9.2021, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 27 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko prenesete tukaj

V Nemčiji smo plačali COVID testiranje za naše delavce in delavce kooperantov. Za te delavce bomo storitev prefakturirali slovenskemu davčnemu zavezancu. Na kakšen način obračunamo DDV, ali šteje to kot oproščena storitev?

V primerih, ko davčni zavezanec, ki sam ni izvajalec zdravstvene dejavnosti, v svojem imenu in za račun druge osebe »prezaračuna« storitve testiranj drugemu davčnemu zavezancu, niso izpolnjeni pogoji za oprostitev po drugem odstavku 47. člena ZIUPOPDVE.

V spletni prodaji kupci opravijo plačilo preko spletne platforme STRIPE (irsko podjetje). Pri nakazilu plačil nam odbijejo provizijo, za katero izstavijo račun brez DDV z zapisom, da je morebitna samoobdavčitev stvar lokalne slovenske zakonodaje. Ali moramo opraviti samoobdavčitev v Sloveniji?

Za konkretno spletno stran še raziskujem, in sicer ni popolnoma jasno, ali gre za finančne storitve, ki bi bile lahko oproščene plačila DDV ali ne. Zato pripravljam vprašanje za FURS, odgovor pa bo objavljen na portalu DDV asistenca takoj, ko ga prejmemo. O objavi odgovora vas obvestimo.

Izdelujemo modularne mobilne enote (kontejnerske sestavljanke). Določene storitve opravljajo zunanji izvajalci, te storitve so: vodovodne inštalacije, elektro inštalacije, montaža oken. Na kakšen način naj nam obračunajo DDV, če:

  1. ta dela opravljajo v naši proizvodnji,
  2. ta dela opravljajo pri montaži objekta v Sloveniji,
  3. ta dela opravljajo pri montaži objekta v EU?

Montaža naših objektov se zaračuna v skladu z 76. členom ZDDV-1, v EU pa naše objekte obravnavajo kot mobilne enote.

Žal mi vaši izdelki niso poznani. V kolikor te mobilne enote po končani montaži skladno z DDV pravili (glejte Izvedbeno uredbo o DDV in pojasnila) postanejo nepremičnina ali del nje, potem se storitve montaže teh enot obravnavajo kot storitev na nepremičnini. Če podizvajalci sodelujejo pri montaži teh enot, se kraj njihove storitve določi po 27. členu ZDDV-1. Če se enote po montaži ne obravnavajo kot nepremičnina, potem se kraj opravljanja storitev montaže, ki jo prejme davčni zavezanec, določi po splošnem pravilu iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Kar se tiče uporabe obrnjene davčne obveznosti, kadar bi se kraj te montaže določil v Sloveniji, je treba slediti uvrstitvi storitve v SKD klasifikacijo. Če bi se takšne storitve uvrščale v F/gradbeništvo (naj le pripomnim, da je SURS podobne storitve že uvrstil med gradbene, četudi so se izvajale v delavnici), potem se obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1 uporabi, sicer ne. Svetujem podrobnejšo obravnavo, saj smo se s strankami v podobnih primerih precej ukvarjali s tovrstnimi problemi, a je vsaka proizvodnja tako specifična, da jo je treba ločeno obravnavati. Pošiljam še pojasnilo davčnega organa v podobni zadevi, mogoče vam pride prav.

Na računu za hrvaškega naročnika imamo zapisano naslednje:

10 kom X

Stroški prevoza X

Ali moramo zapisati obe izjavi, tako za blago kot tudi za storitev?

Lahko vam podam le subjektivno mnenje, saj pravil v zvezi s tem ni, mnenja pa so različna: dobava blaga in njegov prevoz sta po mojem mnenju lahko obravnavana enotno, če se za ta prevoz prodajalec zaveže (takšno stališče je davčni organ zavzel pri dobavah blaga na daljavo), pri čemer pa ni pomembno, da je ta prevoz zaračunan ločeno od prodaje blaga. Torej, če se v zadevnem primeru dobavitelj blaga tudi zaveže za prevoz tega blaga, potem menim, da se celotna transakcija lahko obravnava kot blago. Drugače pa je, če je za prevoz tega blaga sicer odgovoren kupec sam, vendar pa dobavitelj le igra vlogo prevoznika (v tem primeru bi do prenosa pravice do razpolaganja nad blagom prišlo že ob odpremi blaga).

Za naročnika iz EU izvajamo določen projekt. Naročnik nam predhodno dobavi material, za katerega nam izstavlja račune. Dobave opravlja postopno, ki pa jih ne pokriva redno z računi, temveč se zgodi, da za več postopnih dobav izda en račun z zamikom, tudi več mesecev. Ker je blago prevzeto na zalogo oziroma proizvodnjo ga količinsko prevzamemo, če je dobavnica opremljena s cenami tudi vrednostno, in knjižimo na nefakturirano blago. Kot smo seznanjeni, smo, glede na direktivo EU, zavezani opraviti samoobdavčitev 15. dan v mesecu po dobavi blaga brez pravice do odbitka DDV, ker nimamo računa. Kako opravimo samoobdavčitev v primeru, ko nimamo vrednosti dobavljenega blaga, temveč samo količinsko dobavnico? Ali lahko vzamemo za osnovo povprečno ceno tega materiala, ob prejemu računa pa naredimo v DDV-O dokončni obračun?

Če gre v vašem primeru za nepretrgane dobave blaga, potem se z vami strinjam, da se štejejo za zaključene na koncu vsakega koledarskega meseca, dokler se dobava ne konča (glej drugi odstavek 64. člena Direktive o DDV). Davčna osnova ob pridobitvi blaga je vse, kar predstavlja plačilo. Žal ni jasno, zakaj v zadevnem primeru cena blaga v trenutku prevzema ni znana, zato težko komentiram vašo situacijo. Vsi davčni zavezanci znotraj Unije imajo enaka pravila in vsekakor bi svetovala pogovor z dobaviteljem. Sama sicer menim, da bi bilo v vašem primeru ob danih razmerah najmanj smiselno, da se kot davčna osnova določi glede na ceno, ki je bila dogovorjena ob naročilu, kasneje pa se opravi ustrezna uskladitev.

Od pridobitve rabljenega vozila iz EU je bila istočasno vložena na sistem eDavki napoved za DMV in DDV-PPS. Ker še ni bilo odmere DDV, je bila za osnovo DDV dana samo nabavna vrednost po računu, FURS je od tega naredil obračun DDV. Ali zadostuje, da pravilno osnovo, ki bo vključevala tudi DMV damo v obračun DDV-O, ali moramo na FURS sporočiti napačno napoved in odmero za DDV-PPS?

Svetujem popravek napovedi.

Pred približno letom dni smo kupili nepremičnino (poslovni prostor) z 2 % DPN. Nepremičnino smo oddajali v oproščen najem, od računov, povezanih s to nepremičnino, pa si nismo odbijali DDV. Ali se lahko v tem primeru prodajalec in kupec dogovorita, da bo od prodaje te nepremičnine v skladu s prvim in drugim odstavkom 45. člena ZDDV-1 obračunan DDV, plačnik pa bo, skladno s c. točko 76.a člena ZDDV-1, kupec, seveda ob pogoju, da bo kupec oddajal nepremičnino v obdavčljiv najem. Ali mora biti izpolnjen še kakšen drug pogoj?

Skladno s 7. točko 44. člena ZDDV-1 je dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve, oproščena plačila DDV. Ne glede na navedeno 45. člen ZDDV-1 v nadaljevanju določa, da se davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v prej omenjeni, lahko dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Davčna zavezanca morata na zahtevo davčnega organa dokazati obstoj pisnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičnino, sklenjenega pred opravljeno dobavo. Vsebino tega dogovora opredeljuje 78. člen PZDDV. Torej obdavčitev sicer starega objekta je opcijska in mogoča le na podlagi sklenjenega predhodnega dogovora, če je kupec tega objekta davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in ima pravico do celotnega odbitka DDV. Način predhodnega nakupa tega objekta pa ne vpliva na uveljavljanje te pravice.

Podjetje je npr. 10. v mesecu postalo zavezanec za DDV. Kako narediti ločnico, od katerih računov je upravičen do odbitka vstopnega DDV? Ali se pri tem upošteva datum opravljene storitve, datum računa ali datum prejema računa?

Če obveznost identifikacije ni nastala pred dejanskim prejemom ID številke (na primer, da bi bila ta ID številka pridobljena kasneje), potem menim, da si na splošno davčni zavezanec lahko odbije od vseh nabav, ki so bila opravljene od dneva te identifikacije za namene DDV, pri čemer je treba upoštevati datum dobave oziroma opravljanja storitev. Takšno stališče temelji na predpostavki, da bo davčni zavezanec te nabave že vključil v svoje obdavčene dobave. Seveda pa so posebnosti za zaloge blaga in osnovna sredstva. Pri prvih je naknadni odbitek možen v okviru prekluzivnega roka, pri drugih pa se opravi popravek odbitka DDV.

Atipični davčni zavezanec prodaja svoje blago (prevleke za jadralna letala) na daljavo po državah članicah EU – v Francijo, Nemčijo, Avstrijo, na Švedsko, Norveško in Poljsko. Blago