Danes je 23.11.2024

Input:

DDV implikacije nabave blaga/storitev ter prodaje izdelkov preko spletne trgovine

20.11.2018, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 11 minut

2018.22.2.1 DDV implikacije nabave blaga/storitev ter prodaje izdelkov preko spletne trgovine

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

Imam dva sklopa vprašanj – prvi sklop se nanaša na nabavo blaga/storitev, drugi pa na prodajo preko spletne trgovine (spletne strani). Oba sklopa sta povezana in se nanašata na isti poslovni subjekt (s. p.).

Glavna dejavnost poslovnega subjekta (s. p.) je prodaja po pošti in spletna trgovina (ta bo kmalu vzpostavljena, trenutno še ne deluje). Poslovni subjekt ni identificiran za namene DDV niti ni atipični zavezanec za DDV (ni pridobil posebne ID številke).

1. SKLOP (NABAVA BLAGA)

Nekaj blaga za prodajo v spletni trgovini (konkretno kape) je slovenski s. p. nabavil od dobavitelja A v Sloveniji (ta mu je obračunal DDV, kar je v skladu z zakonodajo).

Nato je isto blago dostavil dobavitelju B na Hrvaško, kjer so izdelali embleme/logotipe, ki so jih nato (na Hrvaškem) sešili na omenjeno blago (kape), prav tako so izdelali etikete/nalepke, s katerimi bo potem ta naš slovenski s. p. opremil blago. Na računu, ki ga je našemu s. p.-ju izstavil hrvaški dobavitelj (podjetje B), pa je tudi postavka »izdelava programa za vezenje logotipa«. Na računu hrvaškega dobavitelja je obračunan DDV (PDV po hrvaški stopnji).

Dobavitelj B »dodelano blago« vrne v Slovenijo omenjenemu samostojnemu podjetniku.

  • Ali se omenjeni primer (faktura dobavitelja B iz Hrvaške) šteje kot nabava blaga, kjer velja, da v primeru, če pridobitve blaga v tekočem koledarskem letu ne presežejo 10.000 evrov, omenjenemu s. p.-ju ni potrebno pridobiti posebne ID številke?

  • Ali se omenjeni primer (faktura dobavitelja B iz Hrvaške) šteje kot opravljena storitev?

  • Kaj se šteje kot kraj obdavčitve?

  • Ali je dobavitelj B iz Hrvaške pravilno obračunal hrvaški DDV?

  • Ali bi moral dobavitelj B iz Hrvaške izstaviti račun brez hrvaškega DDV, obračunati pa bi ga moral slovenski s. p.? Ali bi moral slovenski s. p. predhodno pridobiti posebno ID številko (in postati atipični davčni zavezanec)?

2. SKLOP (PRODAJA BLAGA PREKO SPLETNE PRODAJALNE)

Isti samostojni podjetnik (ni identificiran za DDV niti nima posebne ID številke) bo vzpostavil spletno trgovino (oddaja naročil preko interneta). Prodajati namerava v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji.

  • Ali lahko izda gotovinski račun s tujim besedilom in v tuji valuti, ki ni EUR (npr. v HRK)?

  • Kaj se v danem primeru spletne prodaje šteje kot kraj obdavčitve?

S. p. predvideva, da bodo njegovi kupci fizične osebe (končni potrošniki). Za prodajo v Sloveniji izda normalni (gotovinski) račun – brez obračunanega DDV, ker ga ne zaračunava po 1. odstavku 94. člena ZDDV-1.

  • Ali velja enako tudi za prodajo trgovskega blaga preko spletne prodajalne na Hrvaško in v Nemčijo?

  • Katere konkretne klavzule je potrebno navesti na fakturi?

Če s. p. prodaja blago in ga pošlje potrošnikom v drugo državo EU, se mora tam prijaviti v sistem DDV in ga obračunati po stopnji, ki velja v tisti državi, razen če skupna vrednost letnega prometa v tej državi ne preseže mejnega zneska, ki je zanjo določen (za Hrvaško znaša ta meja 270.000 HRK, za Nemčijo 100.000 EUR).

  • Če s. p. v Sloveniji ne doseže meje za vključitev v sistem DDV in v drugih državah ne preseže meje za vključitev v njihov sistem, potem lahko ostane mali davčni zavezanec?

  • Če bi s. p. prodajal blago drugim