Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Vprašanje bralca: Ali se lahko za prevoz potnikov po tujih državah na enem računu navedejo vse identifikacijske številke za DDV npr. slo, hrvaška, nemška itd. in tudi na enem računu obračunajo ustrezne stopnje DDV kot jih določa posamezna država?
Strokovnjakinja odgovarja:
Po mojem mnenju lahko, vendar pazite, da boste zadostili zahtevam glede vsebine izdanih računov vseh držav članic. Morda bi bilo smiselno, da na njem navedete tudi zaporedne številke teh računov (torej z vsak državo članico svojo zaporedno številko).
Vprašanje bralca: Kupujemo blago od dobavitelja na Madžarskem. Dogaja se, da nam pošlje blago iz svojega obrata v Italiji. Ali gre za tristranski posel? Zadnji račun pa ima IT davčno številko, plačilo pa gre na Madžarsko. Štejemo za prejem iz Italije?
Strokovnjakinja odgovarja:
Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec - dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu - pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu - prejemniku blaga v tretjo državo članico. Zgolj na podlagi vašega vprašanja ni jasno, kdo je v prvem primeru v Italiji sploh dobavitelj blaga, zato težko podajam rešitev. Pravi tristranski posel torej upoštevate, če so izpolnjeni vsi prej navedeni pogoji. V kolikor pa ti pogoji niso izpolnjeni, je treba vsak primer natančno proučiti, in sicer med drugim, kje in kdaj pride do prenosa do razpolaganja z blagom v posameznem koraku, kar je razvidno iz pogodb, prevoznih listin ipd.
Vprašanje bralca: Podjetje, ki ni identificirano za DDV v Sloveniji se bo pričelo ukvarjati s elektronskimi storitvami tako pravnim osebam, identificiranim za DDV v EU, kot tudi izven EU in fizičnim osebam, ki niso davčni zavezanci. Ali mora podati zahtevek za identfikacijo DDV v Sloveniji, na katere klavzule se sklicuje in kje poroča?
Strokovnjakinja odgovarja:
Skladno s četrtim odstavkom 78. člena ZDDV-1 mora:
- vsak davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in
- vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena dolžan plačati DDV,
predložiti davčnemu organu zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.
Elektronsko opravljene storitve, ki jih davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravlja za naročnike, ki so davčni zavezanci v drugih državah članicah, mora v Sloveniji pridobiti t.i. posebno ID številko za namene DDV.
Na izdanem računu mora poleg vseh ostalih elementov navesti tudi klavzulo "obrnjena davčna obveznost/reverse charge", račun pa poročati v polje 12 DDV-O obrazca in rekapitulacijsko poročilo. V kolikor se elektronsko opravljene storitve opravijo za osebe, ki niso davčni zavezanci in so iz Unije, je kraj obdavčitve do 1.1.2015 Slovenija (torej se upošteva prag 50.000 EUR obdavčljivega prometa), pri opravljanju storitev osebam ki niso davčni zavezanci iz tretjih držav pa se uporabi posebno pravilo iz k. točke prvega odstavka 30d. člena ZDDV-1 (torej je kraj obdavčitve tam, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče). Ob tem naj še posebej poudarim, da se bodo pravila določanja kraja opravljanja elektronskih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, s 1.1.2015 spremenila, zato svetujem, da spremljate strokovne članke ali se udeležite enega od seminarjev.
Vprašanje bralca: Slovenski davčni zavezanec je izdelal izdelek. Račun je moral poslati danskemu davčnemu zavezancu, plačniku računa. Izdelek je ostal v Sloveniji. Na računu je treba obračunati slovenski DDV. Ali je to pravilno in kam se vpiše v obrazec DDV-O tak promet?
Strokovnjakinja odgovarja:
Z vašim stališčem se strinjam. Ker blago ni zapustilo Slovenije, je pravilno, če je prodajalec, identificiran za namene DDV, na izdanem računu obračunal slovenski DDV. Tako izdani račun se evidentira enako kot vse prodaje na ozemlju Slovenije (torej davčna osnova v polje 11, obračunani DDV pa v polje 21 oziroma 22).
Vprašanje bralca: Slovenski davčni zavezanec zaračunava mesečno provizijo hrvaškemu davčnemu zavezancu za trženje oglasnega prostora (v revijah, v zgibankah, pobarvankah za otroke - boj proti drogam). DDV ne zaračunava, ampak upošteva klavzulo po 29. členu ZDDV-1. Zanima nas, če je klavzula prava.
Strokovnjakinja odgovarja:
Uporabe posebnega pravila določanja kraja obdavčitve iz 29. člena ZDDV-1, ki ga omenjate v svojem vprašanju, ne razumem. Slednji se namreč nanaša na storitve v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami. V kolikor gre v vašem primeru za storitev ekonomske propagande (reklamiranja), ki je opravljena za naročnika, ki je davčni zavezanec na hrvaškem, se pri določanju kraja obdavčitve uporabi prvi odstavek 25. člena ZDDV-1. na izdanem računu se navede klavzulo "obrnjena davčna obveznost/prijenos porezne obveze", transakcijo pa se ustrezno poroča med drugim tudi v rekapitulacijsko poročilo.
Vprašanje bralca: Iz EU dobimo brezplačne vzorce blaga. Narediti se mora samoobdavčitev. Kakšna: kot pridobitev blaga (vpis v DDV obrazec pod št. 23) ali na podlagi samoobdavčitve kot prejemnik blaga (polje 25)?
Strokovnjakinja odgovarja:
DDV implikacije pri pridobitvi brezplačnega blaga iz druge države članice so lahko različne in odvisne od dejanskega stanja. Ker slednjega ne poznam, predlagam, da si preberete pojasnilo davčnega organa št. 4230-125/2009-2, 23. 7. 2009.
Gre za precej zapleteno pojasnilo, ki je težko razumljivo, vendar vam glede na njegovo vsebino ne morem odgovoriti na vaše vprašanje, če ne poznam vašega dejanskega stanja. Ne glede na navedeno pa, če ste zadevo že proučili in gre v zadevnem primeru za gibanje blaga znotraj Unije, menim, da morate v Sloveniji to tudi kot tako evidentirati. Seveda pa naj bo evidentiranje usklajeno tako na strani dobavitelja kot na strani pridobitelja blaga.
Vprašanje bralca:
Ruska ambasada je sklenila sofinancirati izdajo prevedene knjige iz ruskega jezika. Denar (dogovorjen znesek) bodo nakazali na TRR založniškega podjetja (identificiranega za DDV) na osnovi sklenjene pogodbe o sofinanciranju - edini pogoj za sofinanciranje je, da knjiga izide 2014. Kako je z DDV v tem primeru?
Strokovnjakinja odgovarja:
Vsebine pogodbe, sklenjene med založbo in rusko ambasado ne poznam. Pri sofinanciranju tovrstnih in podobnih projektih je treba vedno preveriti, če ta izplačila vplivajo na ceno produkta. V kolikor je torej prejeta subvencija s strani ruske ambasade neposredno povezana s ceno dobave knjig, potem se slednja mora vključiti v davčno osnovo pri prodaji teh knjig. Podobno situacijo je obravnaval davčni organ v pojasnilu št. 4230-471/2010, 19. 8. 2011. Davčni organ je v omenjenem pojasnilu sicer zaključil, da prejete subvencije niso predmet DDV, vendar pa ne gre zanemariti dejstva, da je obravnaval posebno področje po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Da bi torej ugotovili, ali gre v vašem primeru res zgolj za prejete donacije, ki skladno s 15. členom…
