SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 5. julija 2018 (jezik postopka: francoščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Členi 2, 9 in 168 – Ekonomska dejavnost – Neposreden ali posreden poseg holdinške družbe v upravljanje njenih odvisnih družb – Oddajanje nepremičnine s strani holdinške družbe njeni odvisni družbi – Odbitek vstopnega davka – DDV, ki ga je holdinška družba plačala od izdatkov za pridobitev deležev v drugih podjetjih“
V zadevi C‑320/17,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Conseil d'État (državni svet, Francija) z odločbo z dne 22. maja 2017, ki je prispela na Sodišče 29. maja 2017, v postopku
Marle Participations SARL
proti
Ministre de l’Économie et des Finances,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Rosas (poročevalec), predsednik senata, C. Toader, sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Marle Participations SARL L. Poupot, avocat,
– za francosko vlado D. Colas, E. de Moustier in A. Alidière, agenti,
– za špansko vlado S. Jiménez García, agent,
– za avstrijsko vlado G. Eberhard, agent,
– za Evropsko komisijo R. Lyal in N. Gossement, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2, 9 in 168 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Marle Participations SARL in ministre de l’Economie et des Finances (minister za gospodarstvo in finance) glede odbitnosti davka na dodano vrednost (DDV) na izdatke, ki se nanašajo na transakcije nakupa vrednostnih papirjev, ki ga je plačala tožeča stranka v postopku v glavni.
Pravni okvir Unije
3 Člen 2 Direktive o DDV v odstavku 1(c) določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
[…]
(c) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.“
4 Člen 9(1) te direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 135 navedene direktive določa:
„1. Države članice oprostijo naslednje transakcije:
[…]
(l) lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.
2. V skladu s točko (l) odstavka 1 niso oproščene naslednje transakcije:
(a) nastanitev, kot je opredeljena v zakonodaji držav članic, v hotelskem sektorju ali v sektorjih s podobnimi funkcijami, vključno z nastanitvijo v počitniških kampih ali na prostorih, urejenih za kampiranje;
(b) dajanje garaž in površin za parkiranje vozil v najem;
[…]
Države članice lahko predvidijo nadaljnje izključitve iz obsega oprostitve, predvidene v točki (l) odstavka 1.“
6 Člen 137 iste direktive določa:
„1. Države članice lahko dovolijo davčnim zavezancem pravico do izbire za obdavčitev naslednjih transakcij:
[…]
(d) lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.
2. Države članice podrobneje določijo pogoje za izvajanje pravice do izbire iz odstavka 1.
Države članice lahko omejijo obseg te pravice do izbire.“
7 Člen 167 Direktive o DDV določa:
„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“
8 Člen 168 iste direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago in storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
(b) DDV, ki ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot dobave blaga in opravljanje storitev v skladu s členoma 18(a) in 27;
(c) DDV, ki ga je dolžan plačati za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členom 2(1)(b)(i);
(d) DDV, ki ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členoma 21 in 22;
(e) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za uvoženo blago v to državo članico.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
9 Marle Participations je holdinška družba skupine Marle, ki opravlja svojo dejavnost na področju proizvodnje ortopedskih vsadkov. Njena dejavnost je zlasti upravljanje deležev v več odvisnih družbah skupine, ki jim poleg tega daje v najem nepremičnino.
10 Iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, izhaja, da je od leta 2009 družba Marle Participations izvedla prestrukturiranje, ki jo je privedlo do prodaj in nakupov vrednostnih papirjev. Ta družba je v celoti odbila DDV, ki je bil obračunan za različne izdatke v zvezi s tem prestrukturiranjem.
11 Po preverjanju računovodskih izkazov je davčna uprava izpodbijala odbitek DDV, ki ga je ta družba izvedla, in ji je zato poslala naknadni obračun DDV, ker izdatki, za katere je zahtevala odbitek DDV, sovpadajo z izvršitvijo kapitalskih transakcij, ki ne spadajo na področje uporabe pravice do odbitka.
12 Družba Marle Participations je te naknadne obračune DDV neuspešno izpodbijala pred tribunal administratif de Châlons-en-Champagne (upravno sodišče v Châlons-en-Champagnu, Francija) in nato pri Cour administrative d’appel de Nancy (višje upravno sodišče v Nancyju, Francija).
13 Zato je ta družba pri predložitvenem sodišču vložila kasacijsko pritožbo.
14 V predložitveni odločbi je Conseil d’État (državni svet, Francija) s sklicevanjem na sodbi z dne 27. septembra 2001, Cibo Participations (C‑16/00, EU:C:2001:495), in z dne 16. julija 2015, Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt (C‑108/14 in C‑109/14, EU:C:2015:496), navedlo, da iz člena 168 Direktive o DDV izhaja, da čeprav zgolj pridobitve ali zgolj imetništva deležev družbe ni mogoče šteti za ekonomski dejavnosti, ki njunemu pridobitelju dajeta status davčnega zavezanca, pa je drugače, kadar poleg udeležbe obstaja še neposredno ali posredno poseganje v upravljanje družb, katerih deleži so predmet imetništva, z izvajanjem transakcij, ki so predmet DDV, kot je opravljanje finančnih, poslovnih in tehničnih storitev za te družbe.
15 Poleg tega naj bi iz sodbe z dne 16. julija 2015, Larentia + Minerva in Marenave Schiffahrt (C‑108/14 in C‑109/14, EU:C:2015:496), izhajalo, da je treba za izdatke, povezane s pridobitvijo…