SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 20. januarja 2021 (jezik postopka: romunščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 2 – Člen 9 – Pojma ‚ekonomska dejavnost‘ in ‚davčni zavezanec‘ – Transakcije, s katerimi se iz premoženja trajno dosega dohodek – Upnikova pridobitev nepremičnin, ki so predmet izvršbe za izterjavo posojil, zavarovanih s hipotekami, in prodaja teh nepremičnin – Zgolj izvrševanje lastninske pravice s strani njenega imetnika“
V zadevi C‑655/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Curtea de Apel Alba Iulia (višje sodišče v Albi Iulii, Romunija) z odločbo z dne 22. marca 2018, ki je na Sodišče prispela 30. avgusta 2019, v postopku
Administraia Judeeană a Finanelor Publice Sibiu,
Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Braov
proti
LN,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, C. Toader, sodnica, in N. Jääskinen (poročevalec), sodnik,
generalni pravobranilec: A. Rantos,
sodni tajnik: Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za LN G. Comăniă, avocat,
– za romunsko vlado E. Gane, A. Rotăreanu in S.-A. Purza, agenti,
– za Evropsko komisijo A. Armenia in R. Lyal, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2 in 9 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Administrația Județeană a Finanțelor Publice Sibiu (AJFP Sibiu) (okrajna uprava za javne finance v Sibiuu, Romunija) in Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Brașov (DGRFP Brașov) (generalni regionalni direktorat za javne finance v Brașovu, Romunija) na eni strani ter osebo LN na drugi strani zaradi dodatne odmere davka na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1)(a) Direktive o DDV določa, da so predmet DDV dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.
4 Člen 9(1) te direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
Romunsko pravo
5 Člen 125a Legea nr. 571/2003 privind Codul fiscal (zakon št. 571/2003 o davčnem zakoniku) z dne 22. decembra 2003 (M. Of., del I, št. 927/23. december 2003) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: davčni zakonik), določa:
„1. Za namene tega naslova naslednji izrazi pomenijo:
[…]
18. ‚davčni zavezanec‘ je v skladu s členom 127(1) fizična oseba, skupina oseb, javna institucija, pravna oseba in vsak drug subjekt, ki lahko opravlja ekonomsko dejavnost;
[…]
20. ‚oseba, ki ni davčni zavezanec‘ je oseba, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 127(1), da bi se zanjo lahko štelo, da je davčni zavezanec;
21. ‚oseba‘ je davčni zavezanec, pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ali oseba, ki ni davčni zavezanec;
[…]“
6 Člen 127 tega zakonika določa:
„1. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
2. V smislu tega naslova ekonomska dejavnost obsega dejavnosti proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost je mogoče šteti zlasti dejanja, ki pomenijo izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
21 Primeri, v katerih fizične osebe, ki opravljajo dobavo nepremičnin, postanejo davčni zavezanci, se določijo z uredbo.
[…]“
7 Člen 152 navedenega zakonika določa:
„1. Davčni zavezanec s sedežem ali stalnim prebivališčem v Romuniji, čigar prijavljeni ali ustvarjeni letni promet je nižji od najvišjega zneska 35.000 EUR, katerega ekvivalent v [romunskih levih (RON)] se določi na podlagi menjalnega tečaja, ki ga je Banca Națională a României [(banka Romunije)] sporočila na dan pristopa in je zaokrožen na tisoč, lahko uporabi oprostitev davka, v nadaljevanju imenovano ‚posebna shema oprostitve‘, za transakcije iz člena 126(1), razen za dobave novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti, ki so oproščene v skladu s členom 143(2)(b).
2. Promet, ki je osnova za uporabo odstavka 1, obsega v primeru iz odstavkov 7 in 7a skupni znesek, brez DDV, dobav blaga in storitev, ki jih je davčni zavezanec opravil v koledarskem letu, ki so predmet davka ali, odvisno od primera, ki bi bile predmet davka, če jih ne bi opravilo malo podjetje, transakcij, ki so nastale zaradi ekonomskih dejavnosti, katerih kraj dobave oziroma opravljanja je v tujini, v primeru, da bi bil davek odbiten, če bi bile navedene transakcije izvedene v Romuniji v skladu s členom 145(2)(b), oproščenih transakcij s pravico do odbitka in oproščenih transakcij brez pravice do odbitka, določenih v členu 141(2)(a), (b), (e) in (f), če niso postranske glede na glavno dejavnost, z izjemo teh transakcij:
(a) dobave opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev, kakor so opredeljene v členu 125a(1), točka 3, ki jih opravi davčni zavezanec;
(b) dobave novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti, ki so oproščene v skladu s členom 143(2)(b).
[…]
6. Davčni zavezanec, za katerega velja posebna shema oprostitve in čigar promet, naveden v odstavku 2, je enak ali višji od praga oprostitve za posamezno koledarsko leto, mora v skladu s členom 153 vložiti zahtevo za identifikacijo za namene DDV v desetih dneh od datuma, ko je bil dosežen ali presežen prag. […] Posebna shema oprostitve se v skladu s členom 153 uporablja do datuma identifikacije za namene DDV. Če zadevni davčni zavezanec ne vloži zahteve za identifikacijo za namene DDV ali jo vloži prepozno, imajo pristojni davčni organi pravico, da določijo obveznost plačila davka in s tem povezane dodatne obveznosti od datuma, ko bi moral biti navedeni zavezanec na podlagi člena 153 identificiran za namene DDV.
[…]“
8 Člen 153 istega zakonika določa:
„1. Davčni zavezanec, ki ima v skladu s členom 125a(2)(b) sedež ali stalno prebivališče v Romuniji in ki opravlja ali ima namen opravljati ekonomsko dejavnost, ki vključuje obdavčljive transakcije in/ali transakcije, za katere velja oprostitev plačila DDV, s pravico do odbitka, mora pri pristojnem davčnem organu vložiti zahtevo za identifikacijo za namene DDV:
[…]
(b) če v enem koledarskem letu doseže ali preseže prag za oprostitev…
