SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 10. julija 2019(*)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Pravica do odbitka vstopnega DDV – Člen 168 – Veriga dobav blaga – Zavrnitev pravice do odbitka zaradi obstoja te verige – Obveznost pristojnega davčnega organa, da dokaže obstoj zlorabe“
V zadevi C‑273/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija) z odločbo z dne 13. aprila 2018, ki je na Sodišče prispela 20. aprila 2018, v postopku
SIA „Kuršu zeme“
proti
Valsts ieņēmumu dienests,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, C. G. Fernlund (poročevalec), sodnik, in L. S. Rossi, sodnica,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za latvijsko vlado I. Kucina in V. Soņeca, agentki,
– za češko vlado M. Smolek, O. Serdula in J. Vláčil, agenti
– za estonsko vlado N. Grünberg, agentka,
– za špansko vlado L. Aguilera Ruiz, agent,
– za Evropsko komisijo N. Gossement in I. Rubene, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v sporu med SIA „Kuršu zeme“ in Valsts ieņēmumu dienests (davčna uprava, Latvija) (v nadaljevanju: VID), ker je ta zavrnila priznanje pravice do odbitka davka na dodano vrednost (DDV) za pridobitve blaga, ki jih je ta družba izvedla pri družbi SIA „KF Prema“, ker naj v resnici teh nakupov sploh ne bi bilo.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1)(a) in (b)(i) Direktive o DDV določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
(a) dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
(b) pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države članice opravi:
(i) davčni zavezanec, ki deluje kot tak […].“
4 Člen 14(1) te direktive določa:
„Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.“
5 Člen 20, prvi odstavek, te direktive določa:
„,Pridobitev blaga znotraj Skupnosti‘ pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, kot je država, v kateri se pošiljanje ali prevoz blaga začne.“
6 Člen 23 iste direktive določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se transakcije, ki bi bile opredeljene kot ‚dobave blaga‘, če bi jih na njihovem ozemlju opravil davčni zavezanec, ki deluje kot tak, uvrstijo pod ‚pridobitve blaga znotraj Skupnosti‘.“
7 Člen 32, prvi odstavek, Direktive o DDV določa:
„Kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.“
8 Člen 40 te direktive določa:
„Za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.“
9 Člen 68 navedene direktive določa:
„Obdavčljivi dogodek nastane v trenutku, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti.
Šteje se, da je pridobitev blaga znotraj Skupnosti opravljena, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju zadevne države članice.“
10 Člen 69 te direktive določa:
„V primeru pridobitve blaga znotraj Skupnosti nastane obveznost obračuna DDV ob izdaji računa, če pa račun ni bil izdan do navedenega datuma, nastane obveznost obračuna DDV ob izteku roka iz prvega odstavka člena 222.“
11 Člen 138(1) Direktive o DDV določa:
„Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj [Evropske unije], opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.“
12 Člen 167 navedene direktive določa, da „[p]ravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka“.
13 Člen 168 navedene direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]
(c) DDV, ki ga je dolžan plačati za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členom 2(1)(b)(i)“.
14 Člen 193 te direktive določa:
„DDV je dolžan plačati davčni zavezanec, ki dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev […].“
15 Člen 200 Direktive o DDV določa:
„DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki opravi obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Skupnosti.“
Latvijska zakonodaja
16 Člen 1, točki 2 in 34, Likums par pievienotās vērtības nodokli (zakon o davku na dodano vrednost) z dne 9. marca 1995 (Latvijas Vēstnesis, 1995, št. 49, v nadaljevanju: zakon o DDV), v različici, ki se uporablja za dejstva v postopku v glavni stvari, določa:
„(2) dobava blaga pomeni posel, s katerim se pravica do razpolaganja s stvarjo (blagom) kot lastnik prenese na drugo osebo;
[…]
(34) pridobitev blaga znotraj Skupnosti pomeni prejem blaga na ozemlju…
