SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 16. septembra 2020 (jezik postopka: litovščina)
„Predhodno odločanje – Direktiva 2006/112/ES – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Člen 9(1) – Člen 193 – Pojem ,davčni zavezanec‘ – Družbena pogodba – Poslovno partnerstvo – Pripis ekonomske dejavnosti enemu od poslovnih partnerjev – Določitev davčnega zavezanca za davek“
V zadevi C‑312/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (vrhovno upravno sodišče Litve) z odločbo z dne 10. aprila 2019, ki je na Sodišče prispela 16. aprila 2019, v postopku
XT
proti
Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi L. S. Rossi, predsednica senata, A. Prechal, poročevalka, predsednica tretjega senata, in F. Biltgen, sodnik,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za litovsko vlado K. Dieninis in V. Vasiliauskienė, agenta,
– za Evropsko komisijo R. Lyal in J. Jokubauskaitė, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 23. aprila 2020
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 9(1), člena 193 in člena 287 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2013/43/EU z dne 22. julija 2013 (UL 2013, L 201, str. 4) (v nadaljevanju: Direktiva 2006/112).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med XT in Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos (nacionalna davčna uprava pri ministrstvu za finance Republike Litve) v zvezi z odredbo, ki jo je Vilniaus apskrities valstybinė mokesčių inspekcija (davčni inšpektorat okrožja Vilna, Litva, v nadaljevanju: davčni urad Vilna) izdal XT in v kateri sta bila določena plačilo davka na dodano vrednost (DDV), vključno z zamudnimi obrestmi, in globa zaradi neprijavljenih nepremičninskih transakcij.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 9(1) Direktive 2006/112 določa:
„,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
,Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
4 Člen 14 te direktive določa:
„1. ‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
2. Za dobavo blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje transakcije:
[…]
(c) prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.
3. Države članice lahko za dobavo blaga štejejo predajo določenih gradbenih del.“
5 Člen 28 iste direktive določa:
„Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu, vendar za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.“
6 Člen 193 Direktive 2006/112 določa:
„DDV je dolžan plačati davčni zavezanec, ki dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev, razen v primerih, v katerih je davek v skladu s členi 194 do 199b in členom 202 dolžna plačati druga oseba.“
7 Člen 226 te direktive določa:
„Brez poseganja v posebne določbe te direktive, se za namene DDV na računih, ki se izstavljajo v skladu s členom 220 in 221[,] zahtevajo samo naslednji podatki:
[…]
(5) polno ime in naslov davčnega zavezanca in pridobitelja ali prejemnika;
[…]“
8 Člen 287 iste direktive določa:
„Države članice, ki so pristopile po 1. januarj[u] 1978, lahko oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti naslednjih zneskov v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njihovega pristopa:
[…]
(11) Litva: 29000 EUR;
[…]“
9 Člen 1 Izvedbenega sklepa Sveta z dne 30. maja 2011 o dovoljenju Republiki Litvi za uporabo ukrepa, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112 (2011/335/EU) (UL 2011, L 150, str. 6), določa:
„Z odstopanjem od člena 287(11) Direktive [2006/112] se Republiki Litvi dovoli oprostitev DDV za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 45.000 EUR v protivrednosti v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa k Evropski uniji.“
Litovsko pravo
Zakon o DDV
10 Člen 2 Lietuvos Respublikos pridėtinės vertės mokesčio įstatymas (zakon Republike Litve o DDV) (Žin., 2002, št. 35-1271) v različici, ki je veljala za davčna leta od 2010 do 2013 (v nadaljevanju: zakon o DDV), določa:
„[…]
2. ‚Davčni zavezanec‘ pomeni davčnega zavezanca v Republiki Litvi ali drugi državi.
[…]
15. ,Davčni zavezanec v Republiki Litvi‘ pomeni pravno ali fizično osebo v Republiki Litvi, ki opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, in kolektivni naložbeni podjem s sedežem v Republiki Litvi, ki nima statusa pravne osebe in deluje kot investicijski sklad.
[…]“
11 Člen 71 zakona o DDV določa:
„1. Davčni zavezanci, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve na ozemlju države, imajo obveznost identifikacije za DDV ter izračuna DDV in njegovega plačila v proračun […]. Oseba, za katero velja obveznost identifikacije za DDV, mora vložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.
2. Ne glede na odstavek 1 [člena 71 zakona o DDV] davčnemu zavezancu v Republiki Litvi ni treba vložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV ter obračunati DDV in ga plačati v proračun, kot je določeno […], če skupni letni znesek plačil v zadnjih 12 mesecih za dobavljeno blago in/ali opravljene storitve na ozemlju države pri opravljanju gospodarske dejavnosti ni presegel 155.000 litovskih litasov (LTL) [(približno 45.000 EUR)]. DDV se začne obračunavati od meseca, v katerem je bila ta meja presežena. DDV se ne obračuna za dobavljeno blago in opravljene storitve, če plačilo zanje ni preseglo navedenega zneska 155.000 LTL. […]
[…]
4. Davčni zavezanec, ki ne vloži zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV […], ni oproščen obveznosti obračuna DDV v zvezi z blagom, ki ga je dobavil, in/ali opravljenimi storitvami […] ter njegovega plačila v proračun […].“
12 Člen 79(1) in (5) zakona o DDV določa:
„1. Davčni zavezanec […] mora za vsako dobavo blaga ali storitev izdati račun z DDV […].
[…]
5. Na način in v primerih, ki jih določi vlada Republike Litve ali institucija, ki jo ta pooblasti, se lahko blago ali storitve, ki jih skupaj dobavi več zavezancev za DDV, obračunajo na enem računu.“
Civilni zakonik
13 Člen 6.969(1) Lietuvos Respublikos Civilinis kodeksas (civilni zakonik Republike Litve), v različici, ki izhaja iz zakona št. VIII-1864 z dne 18. julija 2000 (v nadaljevanju: civilni zakonik), določa:
„S pogodbo o skupni dejavnosti (družbeno pogodbo) se dve ali več oseb (družbenikov), ki prispevajo svoje premoženje, delo ali znanje, zaveže, da si bodo skupaj prizadevale doseči določen namen, ki ni v nasprotju z zakonom, ali bodo skupaj opravljale določeno dejavnost.“
14 Člen 6.971 tega zakona določa:
„1. Premoženje, ki ga prispevajo družbeniki, ter proizvodi, dohodki in plodovi, proizvedeni ali pridobljeni v okviru skupne dejavnosti, so v skupni lasti vseh družbenikov, razen če zakon ali družbena pogodba ne določa drugače.
[…]
3. Eden od družbenikov, ki ga soglasno določijo vsi družbeniki, je odgovoren za računovodstvo skupnega…
