Domneve glede kraja prejemnika storitev (30.b in 30.c člen ZDDV-1)

1. Opravljanje telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronsko opravljenih storitev (naročnik je davčni zavezanec ali končni potrošnik)

Če izvajalec telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronsko opravljenih storitev navedene storitve ponuja na določeni lokaciji, na primer v telefonski govorilnici, na točki dostopa do brezžičnega interneta, v internetni kavarni, restavraciji ali hotelski veži, prejemnik pa mora biti na tej lokaciji fizično prisoten, da bi ta izvajalec zanj lahko opravil zadevno storitev, se domneva, da ima prejemnik sedež, stalni naslov ali običajno prebivališče v kraju, v katerem je ta lokacija, in da se storitev tam tudi dejansko uporablja in uživa. Ta domneva ne vključuje storitev OTT (over the top) – storitve, ki se lahko opravljajo le zaradi povezave, vzpostavljene prek komunikacijskih omrežij (tj. potrebna je osnovna telekomunikacijska storitev), zato fizična prisotnost prejemnika na kraju opravljanja storitve ni potrebna.

Če je lokacija na krovu plovila, zrakoplova ali na vlaku, ki prevaža potnike v Skupnosti v skladu, se za državo, v kateri je ta kraj, šteje država, v kateri se je prevoz potnikov začel.