Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Leta 2012 je bila vložena izvršba zoper dolžnika. DDV nismo popravljali, slabitve teh terjatev pa so tudi davčno nepriznane. V letu 2015 je bil objavljen sklep o začetku stečajnega postopka in določen tudi rok. V stečaj terjatve niso bile prijavljene. Kako je sedaj s popravkom DDV?
Vaše vprašanje sicer ni tema današnje klepetalnice, zato odgovarjam le na splošno (prosim, upoštevajte, da bi bila potrebna širša analiza). Popravek obračunanega DDV po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 po mojem mnenju ni možen, če davčni zavezanec (upnik) svojih terjatev ni prijavil v stečajnem postopku skladno z ZFPPIPP. Prav tako velja opozoriti tudi na sodbo I U 58/2015 Upravnega sodišča RS, v katerem sodišče pojasnjuje, da te določbe tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1 ni mogoče razlagati na način, da se sploh ne ugotavlja obstoja neplačanih terjatev in da se popravek opravi avtomatično, ker se dolžnik izbriše iz registra. Pojasnjuje še, da bi za to, da bi tožnik lahko popravil (zmanjšal) obračunani DDV, ker je bil njegov dolžnik izbrisan, moral tožnik izkazati, da obstoji neplačana terjatev. Slednje bi kot skrben gospodarstvenik moral izkazati na način, ki bi bil preverljiv in ne bi dopuščal dvoma, da terjatev ni bila poplačana. Res pa je, da sem v praksi zasledila, da je davčni organ v enem izmed primerov po vztrajanju davčnega zavezanca popravek vseeno dopustil, saj je bil izid stečajnega postopka tudi za ostale, ki so prijavili terjatve, ničen.
Na izdanem računu je oprostitev po 1. točki 46. člena. Ali je treba poleg klavzule obvezno navesti tudi, da gre za obrnjeno davčno obveznost oz. reverse charge?
Kot določata 12. in 13. točka prvega odstavka 82. člena ZDDV-1, mora davčni zavezanec, kadar izda račun po tej določbi, med drugim navesti tudi: - v primeru oprostitve DDV veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV; in - v primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve, navedbo ''Obrnjena davčna obveznost''. Ker pri oproščeni intrakomunitarni dobavi blaga pride do dveh trenutkov, in sicer 1. do dobave blaga iz Slovenije, kjer je ta dobava oproščena plačila DDV in 2. do prenosa obveznosti obračuna ob pridobitvi tega blaga v drugi državi članici, menim, da se na izdanem računu za intrakomunitarne dobave navaja obe klavzuli. Bi pa rada opozorila, da so mnenja stroke glede tega različna, prav tako nisem zasledila, da bi obe klavzuli zahteval tudi davčni organ. Gre torej za moje mnenje, odločitev pa je vaša.
Podjetje (potovalna agencija) nam je poslalo račun, v katerem se sklicujejo na 97. člen Zakona o DDV. Ali takšen račun vpišemo v obrazec DDV-O?
Iz navodila za izpolnjevanje obračuna DDV izhaja, da se v polje 31 (kamor se sicer vpisuje davčna osnova pri nabavah) vrednosti z računov, pri katerih DDV ni izkazan, prejetih od malih davčnih zavezancev, preprodajalcev, potovalnih agencij in organizatorjev potovanj, ki uporabljajo posebne postopke obdavčenja, ne vpisuje.
Slovensko podjetje - zavezanec za DDV se ukvarja s prodajo elektrike. Elektriko bomo prodajali tudi na Hrvaškem in v Italiji ter drugih državah članicah EU. Zanima nas, kako pravilno izdati račun in kako obračunamo DDV v takih primerih ter katere klavzule navedemo. Naši kupci bodo tako zavezanci za DDV iz držav članic kot tudi fizične osebe.
Vaše vprašanje je preširoko, da bi vam lahko na takšen način pomagala. Pri dobavi elektrike velja število posebnosti, ki jih je treba upoštevati, zato svetujem, da se odločite za individualno svetovanje.
Izstavljamo račun za blago kupcu iz ZDA. Prevzemnik blaga je francosko podjetje, ki je zavezanec in ima francosko VAT številko. Blago bo dostavljeno zanje na sejem v Avstriji. Katero klavzulo naj navedemo na izdanem računu?
Če vam ameriški kupec ob nakupu blaga ne predloži veljavne identifikacijske številke vsaj ene od drugih držav članic, pogoji za uveljavljanje oprostitve plačila DDV niso izpolnjeni in je treba obračunati slovenski DDV.
Kupec iz Italije pripelje k nam svoje blago, mi ga dodelamo s svojim blagom (zlepimo še drugo blago nanj). Italijanski kupec blago prevzame in ga pelje v Romunijo. Na naš račun za to dodelavo (dodamo/zlepimo naše blago) napišemo klavzulo po 1. odst. 46. čl. ZZD-1. Zraven je CMR: pošiljatelj smo mi, prejemnik je italijanski kupec z IT št. za DDV, prejemnik blaga je firma v Romuniji. Kje nam morajo potrditi CMR - prejem blaga, da bo dobava oproščena, v Italiji ali Romuniji?
Bojim se, da Italijan na ozemlju Slovenije opravlja obdavčljive transakcije. Le predvidevam lahko namreč, da se blago, ko je dokončno dodelano, odpelje iz Slovenije v Romunijo za račun…
