SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 15. julija 2010 (jezik postopka: madžarščina)
„Šesta direktiva o DDV – Direktiva 2006/112/ES – Pravica do odbitka vstopnega davka – Nacionalna ureditev, v skladu s katero se napačen podatek na računu kaznuje z izgubo pravice do odbitka“
V zadevi C‑368/09,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Baranya Megyei Bíróság (Madžarska) z odločbo z dne 31. avgusta 2009, ki je prispela na Sodišče 14. septembra 2009, v postopku
Pannon Gép Centrum kft
proti
APEH Központi Hivatal Hatósági Főosztály Dél-dunántúli Kihelyezett Hatósági Osztály,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi K. Lenaerts (poročevalec), predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, G. Arestis, J. Malenovský in T. von Danwitz, sodniki,
generalni pravobranilec: N. Jääskinen,
sodni tajnik: R. Grass,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za madžarsko vlado J. Fazekas, M. Fehér in K. Szíjjártó, zastopniki,
- za Evropsko komisijo D. Triantafyllou in B. D. Simon, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 17(1), 18(1)(a) in 22(3)(a) in (b) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 9, zvezek 1, str. 23, v nadaljevanju: Šesta direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20. decembra 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 9, zvezek 1, str. 352).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Pannon Gép Centrum kft in APEH Központi Hivatal Hatósági Főosztály Dél-dunántúli Kihelyezett Hatósági Osztály (v nadaljevanju: APEH) glede tega, da APEH tožeči stranki v glavni stvari od zneska davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ga je bila dolžna plačati, ni odbil DDV, ki se nanaša na storitve, opravljene zanjo.
Pravni okvir
Ureditev Unije
3 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) je v skladu s členoma 411 in 413 s 1. januarjem 2007 razveljavila in nadomestila zakonodajo Unije na področju DDV, zlasti Šesto direktivo. V uvodnih izjavah 1 in 3 Direktive 2006/112 je navedeno, da je preoblikovanje Šeste direktive nujno, da bi bile vse veljavne določbe predstavljene jasno in racionalno v preoblikovani strukturi in besedilu, vendar načeloma brez vsebinskih sprememb. Določbe Direktive 2006/112 so tako v bistvu enake ustreznim določbam Šeste direktive.
4 V skladu s členom 167 Direktive 2006/112, ki je povzet po členu 17(1) Šeste direktive, nastane „pravica do odbitka […] v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“
5 Člen 168(a) Direktive 2006/112, ki je v bistvu zapisan enako kot člen 17(2)(a) Šeste direktive, v ubeseditvi, kot izhaja iz člena 28f(1) Šeste direktive, določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec“.
6 Člen 178 Direktive 2006/112, ki je v bistvu povzet po členu 18(1) Šeste direktive, v ubeseditvi, kot izhaja iz člena 28f, točka 2, Šeste direktive, določa:
„Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
(a) za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga in opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu s členi 220 do 236 in členi 238, 239 in 240;
[…]“
7 Člen 220, točka 1, Direktive 2006/112, ki je v bistvu povzet po členu 22(3)(a) Šeste direktive, v ubeseditvi, kot izhaja iz člena 28h Šeste direktive, kakor je bil spremenjen s členom 2, točka 2, Direktive 2001/115, določa:
„Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, pridobitelj ali prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun v naslednjih primerih:
(1) za dobave blaga ali opravljanje storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec“.
8 Člen 226 Direktive 2006/112, ki je v bistvu povzet po členu 22(3)(b) Šeste direktive, v ubeseditvi, kot izhaja iz člena 28h Šeste direktive, kakor je bil spremenjen s členom 2, točka 2, Direktive 2001/115, določa:
„Brez poseganja v posebne določbe te direktive, se za namene DDV na računih, ki se izstavljajo v skladu s členom 220 in 221, zahtevajo samo naslednji podatki:
(1) datum izdaje računa;
(2) zaporedna številka, ki temelji na eni ali več serij, ki izključno identificira račun;
(3) identifikacijska številka DDV […], pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali opravil storitve;
(4) identifikacijska številka DDV prejemnika [pridobitelja ali prejemnika] […];
(5) polno ime in naslov davčnega zavezanca in pridobitelja ali prejemnika;
(6) količina in vrsta dobavljenega blaga ali obseg in vrsta opravljenih storitev;
(7) datum, na katerega je bila opravljena dobava blaga ali dokončana storitev […];
(8) davčna osnova za vsako stopnjo ali oprostitev, cena na enoto brez DDV in kakršni koli popusti ali znižanja, če niso vključeni v ceno na enoto;
(9) uporabljena stopnja DDV;
(10) znesek DDV, ki se plača, razen tam, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta direktiva tak podatek izključuje;
[…]“
9 Člen 273 Direktive 2006/112, ki je v bistvu povzet po členu 22(8), prva in druga alinea, Šeste direktive, v ubeseditvi, kot izhaja iz člena 28h Šeste direktive, kakor je bil spremenjen s členom 2, točka 2, Direktive 2001/115, določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj […]
Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku [odstavku], se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno [ki so dodatne k tistim, ki so določene] [zlasti v členu 226].“
Nacionalna ureditev
10 V skladu s členom 13(1), točka 16, zakona št. LXXIV o davku na dodano vrednost iz leta 1992 (Általános forgalmi adóról szóló 1992. évi LXXIV. Törvény, v nadaljevanju: zakon o DDV), ki je bil razveljavljen z učinkom od 31. decembra 2007, vendar velja v sporu o glavni stvari, se za račun šteje „katero koli potrdilo, primerno za davčno identifikacijo, ki se izda v pisni ali – ob vnaprejšnjem soglasju prejemnika in v skladu s podrobnejšimi predpisi –…
