SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 12. maja 2016 (jezik postopka: nizozemščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Člena 2(1)(c) in 9(1) – Davčni zavezanci – Ekonomske dejavnosti – Pojem – Šolski prevoz“
V zadevi C-520/14,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (nizozemsko vrhovno sodišče, Nizozemska) z odločbo z dne 7. novembra 2014, ki je prispela na Sodišče 18. novembra 2014, v postopku
Gemeente Borsele
proti
Staatssecretaris van Financiën,
in
Staatssecretaris van Financiën,
proti
Gemeente Borsele,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi J. L. da Cruz Vilaça, predsednik senata, F. Biltgen, A. Borg Barthet (poročevalec), E. Levits, sodniki, in M. Berger, sodnica,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. novembra 2015,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Gemeente Borsele D. Bos in A.T.M. Joore-van Zanten, belastingadviseurs,
- za nizozemsko vlado M. Bulterman, M. Gijzen in M. Noort, agentke,
- za vlado Združenega kraljestva V. Kaye in S. Simmons, agentki, ob sodelovanju R. Hill, barrister,
- za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in G. Wils, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 23. decembra 2015
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2(1)(c) in 9(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Geemente Borsele (občina Borsele) in Staatssecretaris van Financiën (državni sekretar za finance) glede pravice do odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki jo uveljavlja ta občina.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1)(c) Direktive o DDV določa, da so predmet DDV:
„storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo“.
4 Člen 9(1) te direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 13(1) navedene direktive določa:
„Državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.
Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.
V vsakem primeru se osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi iz Priloge I, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv.“
6 V Prilogi I k tej direktivi je v naslovu „Seznam dejavnosti iz tretjega pododstavka člena 13(1)“ pod točko 5 naveden „prevoz potnikov“.
7 Člen 73 Direktive o DDV določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
Nizozemsko pravo
8 Člen 4 Wet op het primair onderwijs (zakon o osnovnem šolstvu), naslovljen „Stroški šolskega prevoza“, določa:
„1. Župan in podžupani staršem otrok, ki prebivajo na ozemlju občine, za namene šolanja na predlog priznajo kritje stroškov prevoza, ki jih štejejo za potrebne. Občinski svet sprejme pravilnik za izvajanje tega kritja, ob upoštevanju določb naslednjih odstavkov.
[…]
4. S pravilnikom se upošteva prispevek, ki ga je mogoče razumno zahtevati od staršev, in se določi, da se prevoz izvaja na način, ki je primeren za učenca. Pravilnik podrobneje določa posvetovanje župana in podžupanov s strokovnjaki za to področje.
5. Pravilnik določa kritje stroškov prevoza za pot med prebivališčem učenca in
a) najbližjo osnovno šolo, ki mu je na voljo, ali, če mora učenec obiskovati specializirano osnovno šolo, najbližjo specializirano osnovno šolo, ki mu je na voljo,
b) drugo navadno ali specializirano osnovno šolo, če prevoz v to šolo pomeni za občino manjši strošek kot prevoz v navadno ali specializirano osnovno šolo iz točke a) in se starši strinjajo s prevozom v to drugo šolo,
c) najbližjo specializirano osnovno šolo, ki je na voljo učencu v šolskem centru osnovne šole, iz katere izhaja, če se starši strinjajo s prevozom v to specializirano osnovno šolo, ali
d) drugo specializirano osnovno šolo iz šolskega centra iz točke c), če prevoz v to šolo pomeni za občino manjši strošek kot prevoz v…
