SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 25. februarja 2021 (jezik postopka: poljščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 2(1)(a) – Člen 9(1) – Člen 13(1) – Člen 14(1) in (2)(a) – Pojem ,dobava blaga‘ – Preoblikovanje pravice do trajne uporabe na nepremičnini v lastninsko pravico na podlagi zakona – Občina, ki prejema pristojbine iz naslova preoblikovanja – Pojem ,odškodnina‘ – Pojem ,davčni zavezanec, ki deluje kot tak‘ – Izjema – Osebe javnega prava, ki opravljajo dejavnosti ali transakcije kot državni organi“
V zadevi C‑604/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Wojewódzki Sd Administracyjny we Wrocławiu (upravno sodišče vojvodstva v Vroclavu, Poljska) z odločbo z dne 19. junija 2019, ki je na Sodišče prispela 9. avgusta 2019, v postopku
Gmina Wrocław
proti
Dyrektor Krajowej Informacji Skarbowej,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J.-C. Bonichot, predsednik senata, L. Bay Larsen, sodnik, C. Toader, sodnica, M. Safjan in N. Jääskinen (poročevalec), sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Gmina Wrocław E. Mroczko in T. Straszkiewicz, radcowie prawni,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė in M. Siekierzyńska, agentki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 3. septembra 2020,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1)(a), člena 9(1), člena 13(1) in člena 14(1) in (2)(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Gmina Wrocław (občina Vroclav, Poljska, v nadaljevanju: občina Vroclav) in Dyrektor Krajowej informacji Skarbowej (direktor nacionalnega urada za davčne informacije, Poljska) (v nadaljevanju: davčni organ) zaradi odprave davčne odločbe, naslovljene na to občino v zvezi z obdavčitvijo pristojbin, ki so bile plačane tej občini zaradi preoblikovanja pravice do trajne uporabe na nepremičninah v lastninsko pravico, z davkom na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V skladu s členom 2(1)(a) Direktive so predmet DDV dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.
4 Člen 9(1) te direktive določa:
„,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
,Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 13(1) iste direktive določa:
„Državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.
Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.
[…]“
6 Člen 14 Direktive o DDV v odstavku 1 določa:
„1. ,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
2. Za dobavo blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje transakcije:
(a) prenos lastninske pravice na premoženju proti plačilu odškodnine po nalogu ali ki ga je opravil državni organ ali je bil opravljen v njegovem imenu ali na podlagi zakona;
[…]“
Poljsko pravo
Civilni zakonik
7 Člen 232(1) Ustawa z dnia 23 kwietnia 1964 r. - Kodeks cywilny (zakon z dne 23. aprila 1964 o civilnem zakoniku) (Dz. U. 1964, št. 16, pozicija 93), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: civilni zakonik), določa:
„Zemljišča, ki so v lasti države in so v upravnih mejah mest, državna zemljišča, ki so zunaj teh meja, vendar so vključena v prostorski načrt mesta in so namenjena uresničevanju njegovih gospodarskih ciljev, ter zemljišča, ki so v lasti ozemeljskih skupnosti ali njihovih združenj, se lahko dajo v trajno uporabo fizičnim in pravnim osebam.“
8 Člen 233 tega zakonika določa:
„V okviru omejitev, določenih z zakoni in pravili življenja v družbi ter s pogodbo o trajni uporabi državnega zemljišča ali zemljišča ozemeljske skupnosti oziroma združenja ozemeljskih skupnosti, lahko imetnik pravice do uporabe, z izključitvijo katere koli druge osebe, uživa zemljišče. V enakih okvirih lahko imetnik pravice do trajne uporabe razpolaga s svojo pravico.“
9 Člen 234 istega zakonika določa:
„Določbe o prenosu lastninske pravice na nepremičninah se smiselno uporabljajo za dodelitev pravice do trajne uporabe na zemljišču, ki pripada državi, ozemeljski skupnosti ali združenju ozemeljskih skupnosti.“
10 Člen 236(1) civilnega zakonika določa:
„Pravica do trajne uporabe zemljišča, ki pripada državi, ozemeljski skupnosti ali združenju ozemeljskih skupnosti, se dodeli za obdobje 99 let. V izjemnih primerih, kadar gospodarski cilj trajne uporabe ne zahteva, da bi bilo zemljišče dano za obdobje 99 let, je obdobje lahko krajše, vendar pa mora biti vsaj 40 let.“
11 Člen 238 tega zakonika določa:
„Imetnik pravice do trajne uporabe v času njenega trajanja plačuje letno pristojbino.“
Zakon o upravljanju nepremičnin
12 Člen 12a(1) ustawa o gospodarce nieruchomociami (zakon o upravljanju nepremičnin z dne 21. avgusta 1997 (Dz. U. 2018, pozicija 2204), v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o upravljanju nepremičnin), določa:
„Zneski, dolgovani iz naslova upravljanja nepremičnin, za katere velja zasebno pravo in jih pobira država, ki jo zastopa župan pri opravljanju svojih nalog javne uprave, ali minister, pristojen za gradnjo, načrtovanje, urbanizem in stanovanjske zadeve, se lahko v celoti ali delno odpustijo, njihovo plačilo pa je lahko odloženo ali obročno.“
13 Člen 27 zakona o upravljanju nepremičnin določa:
„Prodaja nepremičnine ali dodelitev pravice do trajne uporabe na zemljišču mora biti predmet pogodbe v obliki notarskega zapisa. Dodelitev pravice do trajne uporabe na zemljišču in prenos te pravice s pogodbo morata biti vknjižena v zemljiško knjigo.“
14 Člen 32(1) in (2) tega zakona določa:
„1. Zemljišče, ki je dano v trajno uporabo, se lahko proda le imetniku pravice do trajne uporabe […].
2. Na dan sklenitve pogodbe o prodaji zemljišča predhodno vknjižena pravica do trajne uporabe ipso iure ugasne. […]“
15 Člen 69 zakona o upravljanju nepremičnine določa:
„Cena nepremičnine, prodane imetniku pravice do trajne uporabe, vključuje znesek, ki je enak vrednosti pravice do trajne uporabe za to nepremičnino, določen glede na stanje na dan prodaje.“
16 Člen 71(1) tega zakona določa:
„Za dodelitev pravice do trajne uporabe se plača oziroma plačuje prva pristojbina in letna pristojbina.“
17 Člen 72(1) zakona o upravljanju nepremičnin določa, da se pristojbine, dolgovane iz naslova trajne uporabe, izračunajo kot odstotek cene zemljišča, cena zemljišča pa se v skladu s členom 67(1) tega zakona določi glede na vrednost zemljišča. V členu 72(3), točka 4, navedenega zakona je pojasnjeno, da stopnja letne pristojbine, dolgovane iz naslova trajne uporabe, v primeru nepremičnine, ki se da v trajno uporabo za stanovanjske namene, znaša 1 % cene zemljišča.
Zakon o DDV
18 Člen 5(1), točka 1, ustawa o podatku od towarów i usług (zakon o davku na blago in storitve z dne 11. marca 2004 (Dz. U. 2004, št. 54, pozicija 535, v nadaljevanju: zakon o DDV) določa:
„Predmet davka na blago in storitve je naslednje […]: dobava blaga in storitev, opravljenih na ozemlju države za plačilo.“
19 Člen 7(1) zakona o DDV določa:
„Dobava blaga v smislu člena 5(1), točka 1, pomeni prenos pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik, vključno s:
1. prenosom lastninske pravice na premoženju proti plačilu odškodnine po nalogu ali ki ga je opravil državni organ ali je bil opravljen v njegovem imenu ali na podlagi zakona;
[…]
6. dajanjem zemljišč v trajno uporabo.“
Zakon o preoblikovanju
20 Člen 1(1) ustawa o przekształceniu prawa uytkowania wieczystego gruntów zabudowanych na cele mieszkaniowe w prawo własnoci tych gruntów (zakon o preoblikovanju pravice do trajne uporabe zemljišč, zazidanih za stanovanjske namene, v lastninsko pravico na teh zemljiščih) z dne 20. julija 2018 (Dz. U. 2018, pozicija 1716, v nadaljevanju: zakon o preoblikovanju) določa:
„S 1. januarjem 2019 se pravica do trajne uporabe zemljišč, zazidanih za stanovanjske namene, spremeni v lastninsko pravico na teh zemljiščih.“
21 Člen 4(1), točka 3, zakona o preoblikovanju določa:
„Potrdilo o preoblikovanju (v nadaljevanju: potrdilo), ki ga izda […] pristojni župan (župan, predsednik mesta), svet okrožja ali svet vojvodstva – kadar zemljišča pripadajo ozemeljski skupnosti – je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.“
22 Odstavek 2, točka 1, navedenega člena določa, da morajo organi iz prejšnjega odstavka izdati potrdilo po uradni dolžnosti v obdobju do dvanajstih mesecev od dneva preoblikovanja. V skladu z odstavkom 4 istega člena potrdilo potrjuje preoblikovanje, poleg tega pa je v njem navedena obveznost plačila letne pristojbine za preoblikovanje, znesek te pristojbine in čas njene zapadlosti.
23 Člen 5(1) tega zakona določa:
„Sodišče po uradni dolžnosti vpiše lastništvo zemljišč in pravico do prejema plačila v zemljiško knjigo.“
24 Člen 6(1) navedenega zakona določa, da lahko novi lastnik izpodbija informacije v potrdilu iz člena 4 istega zakona. Predlog, vložen po tem postopku, privede do tega, da se z upravno odločbo določita znesek in rok za plačilo pristojbine za preoblikovanje.
25 Člen 7(1) zakona o preoblikovanju določa:
„1. Novi lastnik zemljišča iz naslova preoblikovanja plača pristojbino sedanjemu lastniku zemljišča.
2. Znesek pristojbine je enak znesku letne pristojbine, ki jo je treba plačati iz naslova trajne uporabe na dan preoblikovanja.
[…]
6. Pristojbina se plačuje v obdobju 20 let od dneva preoblikovanja.
7. Lastnik zemljišča lahko kadar koli v obdobju, v katerem je dolžan plačevati pristojbino, pristojni organ pisno obvesti o svoji nameri, da bo preostanek plačal v enkratnem znesku (enkratna pristojbina). Znesek enkratne pristojbine…
