SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 13. marca 2014 (jezik postopka: nemščina)
„Obdavčenje – Davek na dodano vrednost – Nastanek in obseg pravice do odbitka – Prenehanje družbe zaradi odločitve družbenika – Pridobitev dela strank te družbe – Vložek v drugo družbo – Plačilo vstopnega davka – Mogoči odbitek“
V zadevi C‑204/13,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 20. februarja 2013, ki je prispela na Sodišče 18. aprila 2013, v postopku
Finanzamt Saarlouis
proti
Heinzu Malburgu,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, S. Rodin in F. Biltgen (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za H. Malburga K. Koch, odvetnik,
- za nemško vlado T. Henze in K. Petersen, agenta,
- za Evropsko komisijo C. Soulay in A. Cordewener, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 4(1) in (2) ter 17(2)(a) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10. aprila 1995 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 274, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v postopku med Finanzamt Saarlouis (davčni urad v Saarlouisu, v nadaljevanju: Finanzamt) in H. Malburgom v zvezi s pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ga je plačal družbenik ob prevzemu dela strank v okviru delitve premoženja družbe civilnega prava, ki se ukvarja z davčnim svetovanjem.
I – Pravni okvir
A – Pravo Unije
3 Člen 2(1) Šeste direktive določa:
„Predmet [DDV] je naslednje:
1. dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.
4 Člen 4 Šeste direktive določa:
„1. ,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
2. Gospodarske dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
[…]“
5 Člen 17(2)(a) Šeste direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
a) [DDV] ki ga je na ozemlju države dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec.“
Nemško pravo
6 Člen 1(1), točka 1, prvi stavek, zakona iz leta 2003 o prometnem davku (Umsatzsteuergesetz 2003, BGBl. 2003 I, str. 2645, v nadaljevanju: UStG) določa, da so predmet DDV dobave in druge storitve, ki jih podjetnik v okviru svojega podjetja opravi na ozemlju države za plačilo.
7 V skladu s členom 2(1), prvi stavek, UStG je podjetnik oseba, ki neodvisno opravlja industrijsko, gospodarsko, obrtniško ali poklicno dejavnost. Člen 2(1), drugi stavek, UStG določa, da podjetje zajema vse industrijske, gospodarske, obrtniške ali poklicne dejavnosti podjetnika. Na podlagi tretjega stavka te določbe se za „industrijsko, gospodarsko, obrtniško ali poklicno dejavnost“ šteje vsaka trajna dejavnost, ki se izvaja zaradi pridobivanja dohodkov, tudi če ni namenjena ustvarjanju dobička ali če združenje oseb svoje dejavnosti opravlja le v zvezi s svojimi člani.
8 Člen 15(1), prvi stavek, točka 1, UStG določa, da lahko podjetnik kot vstopni davek odbije davek, ki ga je po zakonu dolžan plačati za blago ali storitve, ki jih je drug podjetnik dobavil oziroma opravil za njegovo podjetje. Vendar v skladu s členom 15(2), prvi stavek, točka 1, UStG vstopnega davka ni mogoče odbiti za dobave blaga ali opravljanje storitev, ki jih podjetnik uveljavlja kot oproščene transakcije.
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
9 H. Malburg je imel do 31. decembra 1994 v lasti 60‑odstotni delež civilne družbe nemškega prava Malburg & Partner (v nadaljevanju: prejšnja družba), druga družbenika pa sta imela v lasti vsak po 20 % te družbe. Prejšnja družba je 31. decembra 1994 prenehala tako, da je vsak družbenik prevzel en del strank. Druga družbenika sta od 1. januarja 1995 ločeno opravljala dejavnost davčnega svetovanja kot svobodni poklic.
10 H. Malburg je 31. decembra 1994 ustanovil novo družbo civilnega prava, v kateri je imel 95‑odstotni delež (v nadaljevanju: nova družba). Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki zavezujejo predložitveno sodišče, je H. Malburg stranke, ki jih je prevzel po prenehanju prejšnje družbe, neodplačno prepustil v poslovno uporabo novi družbi.
11 S sodbo z dne 24. septembra 2003 je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je prejšnja družba prenehala obstajati 31. decembra 1994 z delitvijo premoženja. Finanzamt je nato prejšnji družbi izdal odločbo o odmeri prometnega davka za leto 1994 zaradi prenosa strank. Odločba o odmeri davka za leto 1994 je postala dokončna in dolgovani davki so bili plačani.
12 Prejšnja družba, ki jo zastopa H. Malburg, je 16. avgusta 2004 slednjemu izstavila račun v višini 1.548.968,53 EUR za „delitev premoženja z dne 31. decembra 1994“, na katerem je bil ločeno prikazan DDV.
13 Pri obračunu DDV za mesec avgust 2004 je H. Malburg uveljavljal odbitek DDV v višini 232.345,28 EUR, ki mu je bil zaračunan zaradi pridobitve strank. Finanzamt je ta odbitek DDV zavrnil.
14 H. Malburg je zoper to odločbo Finanzamt vložil ugovor in predložil letni obračun DDV za leto 2004, v katerem je poleg vstopnega DDV, plačanega za pridobitev zadevnih strank, uveljavljal transakcije iz naslova dejavnosti poslovodenja nove družbe v višini 44.990 EUR. Finanzamt je ta ugovor zavrnil, ker je menil,…
