Odbitek DDV v primeru subvencij

V praksi se srečujemo s primeri zavezancev (gospodarskih družb), ki prejmejo različne subvencije (prilive javnih sredstev), ki niso neposredno povezane s ceno dobavljenega blaga in opravljenih storitev, torej so necenovne, hkrati pa zavezanec opravlja obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost (npr. oddajanje nepremičnin) ter ne ugotavlja odbitka DDV po dejanskih podatkih, temveč z enim odbitnim deležem.

Zavezanci najpogosteje prejmejo različne oblike subvencij za spodbujanje zaposlovanja (npr. Zaposli me, Prvi izziv) ali za spodbujanje regionalnega razvoja (npr. za nove investicije, projekte in produkte). Domnevamo, da v primerih zavezancev, kot smo jih navedli v prvem odstavku (en odbitni delež, delno oproščena dejavnost) te vrste subvencij vplivajo na izračun odbitnega deleža. Če obstajajo primeri, ko ne vplivajo, kateri so potem kriteriji za presojo?

Zanima nas tudi, ali se v formuli izračuna odbitnega deleža po 2. odstavku 65. člena ZDDV-1 upošteva subvencija v celotnem znesku v letu dejanskega prejema oz. priliva sredstev, glede na dejstvo, da so subvencije običajno namenjene sofinanciranju oz. pomoči v daljšem časovnem obdobju?