SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 2. maja 2019 (jezik postopka: litovščina)
„Predhodno odločanje – Harmonizacija davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Posebna ureditev za mala podjetja – Členi od 282 do 292 – Oprostitev malih podjetij, katerih letni promet je nižji od predpisanega praga, DDV – Hkratna dobava dveh nepremičnin z eno samo transakcijo – Prekoračitev letne omejitve prometa ob upoštevanju prodajne cene ene od dveh nepremičnin – Obveznost plačila davka od celotne vrednosti transakcije“
V zadevi C‑265/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (vrhovno upravno sodišče Litve) z odločbo z dne 11. aprila 2018, ki je na Sodišče prispela 17. aprila 2018, v postopku
Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos
proti
Akvilė Jarmuškienė,
ob udeležbi
Vilniaus apskrities valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi C. Lycourgos, predsednik senata, E. Juhász (poročevalec) in I. Jarukaitis, sodnika,
generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za litovsko vlado R. Krasuckaitė in V. Vasiliauskienė, agentki,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in J. Jokubauskaitė, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov od 282 do 292 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos (nacionalni davčni inšpektorat pri ministrstvu za finance Republike Litve, v nadaljevanju: nacionalni davčni inšpektorat) in Akvilė Jarmuškienė, ker je bila tej zavrnjena oprostitev davka na dodano vrednost (DDV) v okviru ekonomske transakcije, ki zajema dobavo hiše in zemljišča, na katerem je ta hiša zgrajena.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodni izjavi 49 Direktive o DDV je navedeno, da je treba „omogočiti, da države članice še naprej uporabljajo posebne ureditve za majhna [mala] podjetja v skladu s skupnimi določbami in z namenom tesnejše uskladitve“.
4 Poglavje 1, ki se nanaša na „dobavo blaga“ iz naslova IV, „Obdavčljive transakcije“, vsebuje člen 14 te direktive. Ta člen v odstavku 1 določa, da „dobava blaga“ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
5 V oddelku 2, naslovljenem „Oprostitve in progresivne olajšave“, iz poglavja 1, ki se nanaša na „posebno ureditev za mala podjetja“, ki je pod naslovom XII te direktive, „Posebne ureditve“, so členi od 282 do 292 te direktive.
6 V skladu s členom 282 te direktive se oprostitve in progresivne davčne olajšave, predvidene v tem oddelku, uporabljajo za dobavo blaga in storitev malih podjetij (v nadaljevanju: posebna ureditev za mala podjetja).
7 Člen 287 Direktive o DDV določa:
„Države članice, ki so pristopile po 1. januarj[u] 1978, lahko oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti naslednjih zneskov v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njihovega pristopa:
[…]
(11) Litva: 29.000 EUR;
[…]“
8 Člen 288 te direktive določa:
„Promet, ki je osnova za uporabo postopkov iz tega oddelka, obsega naslednje zneske brez DDV:
(1) znesek dobav blaga in storitev, kolikor so ti obdavčeni;
(2) znesek transakcij, ki so oproščene s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi na podlagi člena 110 ali 111, člena 125(1), člena 127 ali člena 128(1);
(3) znesek transakcij, ki so oproščene na podlagi členov [od] 146 do 149 in členov 151, 152 ali 153;
(4) znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz točk [od] (b) do (g) člena 135(1) in zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.
Pri izračunu prometa pa se ne upošteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev podjetja.“
9 Člen 1 Izvedbenega sklepa Sveta 2011/335/EU z dne 30. maja 2011 o dovoljenju Republiki Litvi za uporabo ukrepa, ki odstopa od člena 287 Direktive o 2006/112 (UL 2011, L 150, str. 6) določa, da se „z odstopanjem od člena 287[, točka 11,] Direktive o [DDV] […] Republiki Litvi dovoli oprostitev DDV za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 45000 EUR v protivrednosti v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njenega pristopa k Evropski uniji“.
Litovsko pravo
10 Člen 4(1), točka 1, Lietuvos Respublikos pridėtinės verės mokesčiio įstatymas (zakon Republike Litve o davku na dodano vrednost), kakor je bil spremenjen z zakonom št. XI-1817 z dne 20. decembra 2011 (v nadaljevanju: zakon o DDV), določa:
„Dobava blaga je:
(1) prenos blaga na drugo osebo, kadar v skladu s pogoji transakcije ta oseba ali tretja stran pridobi pravico do razpolaganja s tem blagom kot lastnik […]“
11 Člen 71(1), (2) in (4) tega zakona določa:
„1. Obveznost identifikacije za DDV ter izračuna DDV in njegovega plačila v državni proračun se naloži davčnim zavezancem, ki dobavijo blago na ozemlju države […]. Oseba, za katero velja obveznost identifikacije za DDV, mora vložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV.
2. Ne glede na odstavek 1 davčnemu zavezancu v Republiki Litvi ni treba vložiti zahtevka za…
