SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 8. novembra 2018 (jezik postopka: romunščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Oprostitve – Člen 146(1)(e) in člen 153 – Transakcije cestnega prevoza, ki so neposredno povezane z izvozom blaga – Storitve, ki jih opravijo posredniki, ki sodelujejo pri takih transakcijah –Dokazna pravila, ki se nanašajo na izvoz blaga – Carinska deklaracija – Zvezek TIR“
V zadevi C‑495/17,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunalul Prahova (okrožno sodišče v Prahovi, Romunija) z odločbo z dne 14. februarja 2017, ki je prispela na Sodišče 14. avgusta 2017, v postopku
Cartrans Spedition SRL
proti
Direcia Generală Regională a Finanelor Publice Ploieti – Administraia Judeeană a Finanelor Publice Prahova,
Direcia Regională a Finanelor Publice Bucureti – Administraia Fiscală pentru Contribuabili Mijlocii,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Prechal (poročevalka), predsednica tretjega senata v funkciji predsednice sedmega senata, C. Toader, sodnica, in A. Rosas, sodnik,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Cartrans Spedition SRL R. Ioniă in R. Popescu, agenta,
– za romunsko vlado sprva R. H. Radu, nato C.‑R. Canăr, C.‑M. Florescu in O.‑C. Ichim, agenti,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in L. Radu Bouyon, agentki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 12. julija 2018
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 146(1)(e) in člena 153 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Cartrans Spedition SRL (v nadaljevanju: Cartrans) na eni strani in Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Ploiești – Administrația Județeană a Finanțelor Publice Prahova (regionalna generalna direkcija za javne finance v Ploieștiju – okrožna uprava za javne finance v Prahovi, Romunija) ter Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice București – Administrația Fiscală pentru Contribuabili Mijlocii (regionalna generalna direkcija za javne finance v Bukarešti – davčna uprava za srednje velike davčne zavezance, Romunija) na drugi strani zaradi zavrnitve davčnih organov, da se več transakcij prevoza, opravljenih za izvoz blaga v tretje države, pri katerih je posredovala družba Cartrans, oprosti davka na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva o DDV
3 Člen 131 Direktive o DDV, ki spada v njeno poglavje 1, naslovljeno „Splošne določbe“, iz njenega naslova IX („Oprostitve“), določa:
„Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se uporabljajo brez vpliva na druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.“
4 V poglavju 6, naslovljenem „Oprostitve pri izvozu“, iz naslova IX Direktive o DDV, je člen 146(1), ki določa:
„Države članice oprostijo naslednje transakcije:
(a) dobavo blaga, ki ga prodajalec ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj [Evropske unije];
[…]
(e) opravljanje storitev, vključno s prevoznimi in pomožnimi posli, razen opravljanja storitev, ki so oproščene v skladu s členoma 132 in 135, če so neposredno povezane z izvozom ali uvozom blaga […]“.
5 V poglavju 9, naslovljenem „Oprostitve za storitve, ki jih opravijo posredniki“, iz naslova IX Direktive o DDV, je člen 153, prvi odstavek, ki določa:
„Države članice oprostijo storitve, ki jih opravijo posredniki, delujoči v imenu in za račun druge osebe, če so sodelovali pri transakcijah iz poglavij 6, 7 in 8 ali pri transakcijah, opravljenih zunaj [Unije].“
Carinski zakonik
6 Člen 4, točki 16 in 17, Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 (UL 2005, L 117, str. 13) (v nadaljevanju: carinski zakonik), določa:
„V tem zakoniku veljajo naslednje opredelitve:
[…]
(16) ,Carinski postopek‘ pomeni:
[…]
(b) tranzit;
[…]
(h) izvoz.
(17) ‚Carinska deklaracija‘ pomeni dejanje, s katerim oseba v predpisani obliki in na predpisan način izrazi voljo dati blago v določen carinski postopek.“
7 Člen 59 te uredbe, ki je v oddelku 1 z naslovom „Vnos blaga v carinski postopek“, v poglavju 2, naslovljenem „Carinski postopki“, pod naslovom IV „Carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga“, določa:
„1. Za vsako blago, ki naj bi bilo dano v carinski postopek, je treba vložiti deklaracijo za ta carinski postopek.
2. Skupnostno blago, ki je bilo deklarirano za izvoz, pasivno oplemenitenje, tranzitni postopek ali za postopek carinskega skladiščenja, se nahaja pod carinskim nadzorom od trenutka sprejema carinske deklaracije do iznosa blaga s carinskega območja [Unije], uničenja ali razveljavitve carinske deklaracije.“
8 Člen 91 carinskega zakonika, ki je v točki I, naslovljeni „Splošne določbe“, točke B „Zunanji tranzit“, v oddelku 3 z naslovom „Odložni postopki in carinski postopki z ekonomskim učinkom“ v istem poglavju 2, določa:
„1. Zunanji tranzitni postopek omogoča gibanje, od enega do drugega kraja na carinskem območju [Unije]:
[…]
(b) Blago Skupnosti, v primerih in pod pogoji, določenimi v skladu s postopkom odbora, zato da bi preprečili pri proizvodih, za katere se ta postopek uporablja in imajo izvozni ukrepi zanje ugodne posledice, izogibanje tem ukrepom ali neupravičeno uveljavljanje ugodnosti na njihovi podlagi.
2. Gibanje iz odstavka 1 poteka:
[…]
(b) na osnovi zvezka TIR (Konvencija TIR), če se tako gibanje:
(1) začne ali se bo končalo zunaj [Unije];
[…]“.
9 Člen 161(1) in (2) carinskega zakonika, ki je v oddelku 4 z naslovom „Izvoz“ v istem poglavju 2, določa:
„1. Izvozni postopek omogoča, da skupnostno blago zapusti carinsko območje [Unije].
Izvoz zajema uporabo izstopnih formalnosti vključno z ukrepi trgovinske politike, po potrebi pa tudi izvoznih dajatev.
2. Vsako skupnostno blago, ki je namenjeno za izvoz […] se da v izvozni postopek.“
10 Člen 182a(1) tega carinskega zakonika, uvrščen v naslov V „Blago, ki zapušča carinsko območje [Unije]“, določa:
„1. Blago, ki zapušča carinsko območje [Unije], razen blaga na prevoznih sredstvih, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju, je zajeto s carinsko deklaracijo, ali, kjer se carinska deklaracija ne zahteva, s skupno deklaracijo.“
11 Člen 182b(1) in (2) carinskega zakonika določa:
„1. Kadar je blagu, ki zapušča carinsko območje [Unije], dodeljena nova carinsko dovoljena raba ali uporaba za namen, za katerega se zahteva carinska deklaracija po carinskih pravilih, se ta carinska deklaracija vloži pri carinskem uradu izvoza, preden blago izstopi iz carinskega območja [Unije].
2. Kadar je carinski urad izvoza drugi, kot je carinski urad izstopa, carinski urad izvoza potrebne navedbe takoj sporoči ali da na voljo v elektronski obliki carinskemu uradu izstopa.“
Konvencija TIR
12 Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga na podlagi zvezkov TIR, podpisana v Ženevi 14. novembra 1975 in potrjena v imenu Evropske gospodarske skupnosti z Uredbo Sveta (EGS) št. 2112/78 z dne 25. julija 1978 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 1, str. 208), je za Evropsko gospodarsko skupnost začela veljati 20. junija 1983 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 1, str. 208). Vse države članice so tudi pogodbenice navedene konvencije.
13 V spremenjeni in prečiščeni različici, objavljeni s Sklepom Sveta 2009/477/ES z dne 28. maja 2009 (UL 2009, L 165, str. 1) (v nadaljevanju: Konvencija TIR), člen 1 Konvencije TIR določa:
„V tej konvenciji:
(a) izraz ‚prevoz TIR‘ pomeni prevoz blaga od carinskega urada odhoda do namembnega carinskega urada po postopku, imenovanem postopek TIR, ki ga določa ta konvencija;
(b) izraz ‚operacija TIR‘ pomeni del prevoza TIR, ki se opravi v pogodbenici, od carinskega urada odhoda ali vstopa (prehoda) do namembnega carinskega urada ali urada izstopa (prehoda);
[…]
(e) izraz ‚zaključek operacije TIR‘ pomeni priznanje carinskih organov, da je bil prevoz TIR v pogodbenici pravilno končan. Carinski organi to ugotovijo na podlagi primerjave podatkov ali informacij, ki so na voljo pri namembnem carinskem uradu ali uradu izstopa (prehodnem) uradu, in tistih, ki so na voljo pri carinskem uradu odhoda ali vstopa (prehodnem);
[…]
(o) izraz ‚imetnik‘ zvezka TIR pomeni osebo, ki ji je bil izdan zvezek TIR v skladu z ustreznimi določbami konvencije in za katero je bila narejena carinska deklaracija v obliki zvezka TIR, v katerem je navedena želja, da se blago da v postopek TIR pri carinskem uradu odhoda. Ta oseba je odgovorna za predložitev cestnega vozila, skupine vozil ali zabojnika skupaj s tovorom in ustreznim zvezkom TIR carinskemu uradu odhoda, carinskemu uradu prehoda in namembnemu carinskemu uradu ter upoštevanje drugih ustreznih določb Konvencije;
[…]“.
14 Člen 4 Konvencije TIR določa, da za blago, ki se prevaža po postopku TIR, ki ga določa ta konvencija, pri prehodnih carinskih uradih ni treba plačati oziroma položiti uvoznih ali izvoznih dajatev in davkov.
15 Konvencija TIR zlasti določa, kot izhaja iz njenega člena 3(b), da mora za izvedbo teh olajšav blago ves čas njegovega prevoza spremljati enotna listina, in sicer zvezek TIR, ki omogoča nadzor pravilnosti operacije.
16 Zvezek TIR je sestavljen iz več listov, ki vsebujejo kupona št. 1 in št. 2 z ustreznimi taloni, v katerih so vse potrebne informacije, in za vsako prevoženo ozemlje se uporabi par kuponov. Na začetku prevozne operacije se pri carinskem uradu odhoda odloži kupon št. 1. Do zaključka operacije pride takoj, ko se kupon št. 2 vrne iz carinskega urada izstopa, ki je na istem carinskem ozemlju. Ta postopek se ponovi za vsako prevoženo ozemlje, tako da se uporabijo različni pari kuponov iz istega zvezka.
Tranzitni priročnik za…
