SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 16. oktobra 2019(*)
„Predhodno odločanje – Davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 132(1)(a) – Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu – Javne poštne službe – Direktiva 97/67/ES – Izvajalec univerzalne poštne storitve – Zasebni gospodarski subjekt, ki opravlja storitev uradnega vročanja pisanj sodišč ali upravnih organov“
V združenih zadevah C‑4/18 in C‑5/18,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbama z dne 31. maja 2017, ki sta na Sodišče prispeli 3. januarja 2018, v postopkih
Michael Winterhoff, stečajni upravitelj družbe DIREKTexpress Holding AG,
proti
Finanzamt Ulm (C‑4/18),
in
Jochen Eisenbeis, stečajni upravitelj družbe JUREX GmbH,
proti
Bundeszentralamt für Steuern (C‑5/18),
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi E. Regan (poročevalec), predsednik senata, I. Jarukaitis, E. Juhász, M. Ilešič in C. Lycourgos, sodniki,
generalni pravobranilec: H. Saugmandsgaard Øe,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih je predložili:
– za M. Winterhoffa, stečajnega upravitelja družbe DIREKTexpress Holding AG, in J. Eisenbeisa, stečajnega upravitelja družbe JUREX GmbH, C. Hahn, Steuerberater,
– za nemško vlado sprva T. Henze in R. Kanitz, agenta,
– za finsko vlado H. Leppo, agentka,
– za Evropsko komisijo W. Mölls, L. Lozano Palacios in L. Nicolae, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 2, točka 13, in člena 3(4) Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 3, str. 71), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 (UL 2008, L 52, str. 3, in popravek v UL 2015, L 225, str. 49) (v nadaljevanju: Direktiva 97/67), ter člena 132(1)(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).
2 Ta predloga sta bila vložena v okviru dveh sporov, in sicer, prvi, med Michaelom Winterhoffom, stečajnim upraviteljem družbe DIREKTexpress Holding AG, in Finanzamt Ulm (davčna uprava v Ulmu, Nemčija) (zadeva C‑4/18), ter, drugi, med Jochenom Eisenbeisom, stečajnim upraviteljem družbe JUREX GmbH, in Bundeszentralamt für Steuern (zvezni davčni urad, Nemčija) (zadeva C‑5/18), v zvezi z zavrnitvijo oprostitve davka na dodano vrednost (DDV) za storitve uradnega vročanja pisanj, ki jih ti družbi opravljata za sodišča in upravne organe.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 97/67
3 Člen 2 Direktive 97/67 iz poglavja 1 te direktive, naslovljenega „Cilj in področje uporabe“, določa te opredelitve pojmov:
„V tej direktivi se uporabljajo naslednje definicije:
- poštne storitve: storitve, ki vključujejo sprejem, usmerjanje, prenos in dostavo poštnih pošiljk;
1a. izvajalec poštnih storitev: podjetje, ki izvaja eno ali več poštnih storitev;
[…]
- sprejem: postopek, s katerim izvajalec poštnih storitev sprejema poštne pošiljke;
- dostava: proces od usmerjanja v distribucijskem centru do dostave poštnih pošiljk naslovnikom;
- poštna pošiljka: pošiljka, ki je naslovljena v končni obliki, to je takšni, v kakršni jo izvajalec poštne storitve prenese. Poleg pošiljk korespondence takšne pošiljke zajemajo še na primer knjige, kataloge, časopise, periodični tisk in poštne pakete z blagom komercialne vrednosti ali brez nje;
[…]
- priporočena pošiljka: storitev, ki nudi po enotni tarifi garancijo proti izgubi, kraji ali poškodbi, in ki omogoča pošiljatelju, kadar ta to zahteva, dobiti dokaz, da je bila pošiljka izročena in/ali dostavljena naslovniku;
[…]
- izvajalec univerzalne storitve: javni ali zasebni izvajalec poštnih storitev, ki zagotavlja univerzalno poštno storitev ali njene dele v državi članici, katerega identiteta je bila v skladu s členom 4 priglašena Komisiji;
[…]
- uporabnik: vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja poštne storitve kot pošiljatelj ali naslovnik;
[…]“
4 Poglavje 2 te direktive, naslovljeno „Univerzalna storitev“ zajema člene od 3 do 6 te direktive. Navedeni člen 3 določa:
„1. Države članice zagotovijo, da lahko uporabniki koristijo pravico do univerzalne storitve, ki vključuje stalno izvajanje poštnih storitev predpisane kakovosti na vseh točkah dostopa na njihovem ozemlju po dostopnih cenah za vse uporabnike.
[…]
- Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da univerzalna storitev vključuje naslednje minimalne ugodnosti:
– sprejem, prenos, usmerjanje in dostavo poštnih pošiljk do dveh kilogramov,
– sprejem, prenos, usmerjanje in dostavo poštnih paketov do 10 kilogramov,
– storitve za priporočene in vrednostne pošiljke.
[…]
- Univerzalna storitev, kot je opredeljena v tem členu, zajema storitve v notranjem prometu in čezmejne storitve.“
5 Člen 4 navedene direktive določa:
„1. Vsaka država članica jamči zagotavljanje univerzalne storitve in uradno obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnjevanje te obveznosti. Odbor iz člena 21 se obvesti o ukrepih, ki jih države članice sprejmejo za zagotavljanje izvajanja univerzalne storitve.
- Države članice lahko imenujejo eno ali več podjetij kot izvajalce univerzalne storitve za pokrivanje celotnega nacionalnega ozemlja. Države članice lahko imenujejo različna podjetja za zagotavljanje različnih elementov univerzalne storitve in/ali pokrivanje različnih delov nacionalnega ozemlja. […]
Države članice uradno obvestijo Komisijo o identiteti imenovanega(-ih) izvajalca(-ev) univerzalne storitve. […]“
Direktiva 2006/112
6 Člen 131 Direktive 2006/112 iz poglavja 1, naslovljenega „Splošne določbe“, pod naslovom IX te direktive, „Oprostitve“, določa:
„Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se uporabljajo brez vpliva na druge določbe [prava Unije] in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.“
7 Poglavje 2, naslovljeno „Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu“, iz istega naslova IX vključuje člen 132 te direktive, ki v odstavku 1 določa:
„Države članice oprostijo naslednje transakcije:
(a) opravljanje storitev javnih poštnih služb, razen prevoza potnikov in telekomunikacijskih storitev, ter dobavo blaga v zvezi z opravljanjem teh storitev;
[…]“
Nemško pravo
UStG
8 Med transakcijami, za katere velja člen 1(1), točka 1, Umsatzsteuergesetz (zakon o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju: UStG) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari v zadevi C‑4/18, so bile v skladu s členom 4, točka 11b, tega zakona, oproščene „transakcije, ki so neposredno namenjene poštni storitvi Deutsche Post AG“.
9 V različici UStG, ki se uporablja za spor o glavni stvari v zadevi C‑5/18, to je različica, ki velja od 1. julija 2010, so bile na podlagi člena 4, točka 11b, tega zakona oproščene te transakcije:
„Univerzalna storitev iz člena 3(4) [Direktive 97/67]. Oprostitev se odobri le pod pogojem, da se podjetnik v skladu s potrdilom, ki ga izda [zvezni davčni urad], pri tem organu zaveže, da bo na celotnem ozemlju Zvezne republike Nemčije nudil storitev, na katero se nanaša prvi stavek, v celoti ali delno.“
Zakon o poštnih storitvah
10 Člen 11 Postgesetz (zakon o poštnih storitvah z dne 22. decembra 1997, BGB1. 1997 I, str. 3294) v različici, ki se uporablja za spora o glavni stvari, naslovljen „Pojem in obseg univerzalne storitve“, določa:
„1. Univerzalna storitev je minimalna ponudba poštnih storitev iz člena 4, točka 1, ki se zagotavljajo na celotnem ozemlju v predpisani kakovosti in po dostopnih cenah. Univerzalna storitev je omejena na poštne storitve, za katere je potrebna licenca, in poštne storitve, ki se z vidika tehnike transporta lahko vsaj deloma izvajajo s poštnimi storitvami, za katere je potrebna licenca. Zajema samo take storitve, ki se na splošno štejejo kot nujne.
- Zvezna vlada je pooblaščena, da z uredbo, za katero je potrebno soglasje [Bundestag (spodnji dom zveznega parlamenta, Nemčija)] in [Bundesrat (zgornji dom zveznega parlamenta, Nemčija)], v skladu z odstavkom 1 določi vsebino in obseg univerzalne storitve […]“
11 Člen 33(1) tega zakona, naslovljen „Obveznost uradnega vročanja“, določa:
„Imetnik licence, ki zagotavlja storitve dostave pošte, mora uradno vročiti pisanja, ne glede na njihovo težo, v skladu s pravili o postopkih pred sodišči in zakoni, ki urejajo vročanje v upravnem postopku. V okviru te obveznosti je imetniku licence podeljeno javno pooblastilo (pooblaščeni podjetnik).“
12 Člen 34 navedenega zakona, naslovljen „Plačilo za uradno vročanje“, določa:
„Zavezani imetnik licence je upravičen do plačila. To plačilo krije vse storitve, ki jih je opravil imetnik licence, vključno z uradnim potrjevanjem in vračilom potrdil naročniku. Plačilo mora ustrezati zahtevam iz člena 20(1) in (2). Odobriti ga mora regulativni organ. […]“
Uredba o univerzalni poštni storitvi
13 Člen 1 Post‑Universaldienstleistungsverordnung (uredba o univerzalni poštni storitvi) z dne 15. decembra 1999 (BGB1. 1999 I, str. 2418) v različici, ki se uporablja za spora o glavni stvari, določa:
„(1) Kot ‚univerzalne storitve‘ se določijo naslednje poštne storitve:
- prenos pisemskih poštnih pošiljk v smislu člena 4, točka 2, zakona o pošnjih storitvah, če njihova teža ne presega 2000 gramov, njihove mere pa ne mer, določenih v Svetovni poštni konvenciji in ustreznih izvedbenih predpisih,
- prenos naslovljenih paketov, katerih posamezna teža ne presega 20 kilogramov, njihove mere pa ne mer, določenih v Svetovni poštni konvenciji in ustreznih izvedbenih predpisih,
- prenos časopisov in periodičnega tiska v smislu člena 4, točka 1(c), zakona o poštnih storitvah. […]
(2) Prenos pisemskih poštnih pošiljk zajema tudi naslednje vrste pošiljk:
- priporočena…
