SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 17. julija 2014 (jezik postopka: italijanščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost – Šesta direktiva 77/388/EGS – Direktiva 2006/112/ES – Oprostitve pri uvozu blaga, namenjenega za postopek skladiščenja, ki ni carinsko skladiščenje – Obveznost fizičnega vnosa blaga v skladišče – Nespoštovanje – Obveznost plačila DDV ne glede na to, da je bil že plačan v okviru obrnjene davčne obveznosti“
V zadevi C‑272/13,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Commissione tributaria regionale per la Toscana (Italija) z odločbo z dne 25. maja 2012, ki je na Sodišče prispela 21. maja 2013, v postopku
Equoland Soc. coop. arl
proti
Agenzia delle Dogane – Ufficio delle Dogane di Livorno,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, E. Levits in F. Biltgen (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: N. Jääskinen,
sodna tajnica: L. Carrasco Marco, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 9. aprila 2014,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Equoland Soc. coop. arl M. Turci, R. Vianello in D. D’Alauro, odvetniki,
- za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. Albenziom, avvocato dello Stato,
- za špansko vlado J. García-Valdecasas Dorrego in L. Banciella Rodríguez-Miñón, agenta,
- za Evropsko komisijo D. Recchia in C. Soulay, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 16 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2006/18/ES z dne 14. februarja 2006 (UL L 51, str. 12, v nadaljevanju: Šesta direktiva), ter tudi členov 154 in 157 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Equoland Soc. coop. arl (v nadaljevanju: Equoland) in Agenzia delle Dogane – Ufficio delle Dogane di Livorno (carinski urad – carinska pisarna v Livornu, v nadaljevanju: Ufficio) v zvezi z odločbo slednjega, s katero je družbi Equoland naložil plačilo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) pri uvozu blaga, ki fizično ni bilo vneseno v davčno skladišče, čeprav je družba Equoland v okviru obrnjene davčne obveznosti ta davek že plačala.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 10(3) Šeste direktive določa:
„Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago uvoženo. Če je za blago pri vnosu v Skupnost začet eden od postopkov iz člena 7(3), obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastaneta samo, če se za to blago ti postopki končajo.
Če pa je uvoženo blago zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenih v okviru skupne politike, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastaneta, ko nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna teh dajatev v Skupnosti.
Če uvoženo blago ni zavezano plačilu katerih koli od teh dajatev Skupnosti, države članice glede obdavčljivega dogodka in trenutka nastanka obveznosti obračuna davka uporabljajo določbe , ki veljajo za obračun carine.“
4 Člen 16(1) Šeste direktive v različici, ki izhaja iz člena 28c te direktive (v nadaljevanju: člen 16(1) Šeste direktive), določa:
„Brez poseganja v druge davčne določbe Skupnosti lahko države članice, s pogojem posvetovanj iz člena 29, sprejmejo posebne ukrepe, s katerimi so oproščene plačila davka na dodano vrednost vse ali nekatere od naslednjih transakcij, če niso namenjene za končno uporabo in/ali potrošnjo in je znesek dolgovanega [DDV] ob prenehanju postopkov iz možnosti A do E, enak znesku davka, ki bi bil dolgovan, če bi bila vsaka od teh transakcij obdavčena na ozemlju države:
A. uvoz blaga, namenjenega v postopek skladiščenja, razen carinskega skladiščenja;
B. dobave blaga, namenjenega, da:
(a) se predloži carini in, kadar je to ustrezno, da v začasno hrambo;
(b) se da v prosto cono ali v prosto skladišče;
(c) se da v postopek carinskega skladiščenja ali postopek aktivnega oplemenitenja;
[…]
(e) se da na ozemlju države v postopek skladiščenja, razen carinskega skladiščenja.
V tem členu se šteje, da so skladišča, razen carinskih skladišč:
- za trošarinske izdelke prostori, ki so določeni kot trošarinska skladišča za namene člena 4(b) Direktive [Sveta] 92/12/EGS [z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 179)],
- za blago, razen trošarinskih izdelkov, prostori, ki jih kot take določijo države članice. Države članice pa ne smejo določiti postopkov skladiščenja, razen carinskega skladiščenja, če je to blago namenjeno dobavam na ravni trgovine na drobno.
[…]“
5 Člen 17 Šeste direktive, v različici, ki izhaja iz člena 28f te direktive, določa:
„1. Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
2. Dokler se blago in storitve uporablja[jo] za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen, da odbije od davka, ki ga je dolžan plačati:
[…]
(b) [DDV], ki ga je dolžan ali ga je plačal za uvoženo blago na ozemlju države;
[…].“
6 V skladu s členom 4(b) Direktive 92/12 se kot davčno skladišče šteje „prostor, v katerem imetnik trošarinskega skladišča pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti trošarinsko blago proizvaja, predeluje, skladišči, prejema ali odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine z upoštevanjem pogojev, ki jih določijo pristojni organi države članice, v kateri se trošarinsko skladišče nahaja“.
Italijansko pravo
7 Uredba-zakon št. 331 z dne 30. avgusta 1993 o uskladitvi določb o davkih na mineralna olja, alkohol, alkoholne pijače in tobačne izdelke ter določb o DDV z določbami iz direktive EGS in spremembami, ki so posledica te uskladitve, in tudi z določbami o sistemu centrov za davčno svetovanje, postopkih za povračilo davkov, izključitvi ILOR (lokalni davek od dohodkov) od dohodkov pravnih oseb do zneska, ki ustreza neposrednim poslovnim stroškov, z letom 1993 uvedenem davku na izredno potrošnjo določenih dobrin, ter z drugimi davčnimi določbami (GURI št. 203 z dne 30. avgusta 1993), v členu 50.b(4) določa:
„Davek na dodano vrednost se ne plača za te transakcije:
[…]
(b) transakcije dajanja v prosti promet blaga iz tretjih držav, ki je namenjeno v davčno skladišče, potem ko je dana ustrezna varščina, sorazmerna davku. Varščine so oproščeni subjekti, določeni v skladu s členom 14a Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 […], in subjekti, ki so oproščeni na podlagi člena 90…
