SODBA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 12. oktobra 2017 (jezik postopka: madžarščina)
„Predhodno odločanje – DDV – Direktiva 2006/112/ES – Člen 90(1) – Neposredni učinek – Davčna osnova – Zmanjšanje ob preklicu ali odpovedi – Zmanjšanje ob popolnem ali delnem neplačilu – Razlikovanje – Pogodba o lizingu, razdrta zaradi neplačila najemnin“
V zadevi C‑404/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu, Madžarska) z odločbo z dne 8. julija 2016, ki je na Sodišče prispela 19. julija 2016, v postopku
Lombard Ingatlan Lizing Zrt.
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatóság,
SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi J.-C. Bonichot (poročevalec), v funkciji predsednika senata, A. Arabadjiev in E. Regan, sodnika,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Lombard Ingatlan Lízing Zrt. Cs. Tordai, odvetnik,
- za madžarsko vlado A. M. Pálfy in M. Z. Fehér, agenta,
- za Evropsko komisijo V. Bottka, A. Sipos in M. Owsiany-Hornung, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 90(1) in (2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Lombard Ingatlan Lízing Zrt. (v nadaljevanju: Lombard) in Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (direktorat za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi, Madžarska, v nadaljevanju: direktorat za pritožbe) glede zavrnitve zadnjenavedenega, da bi dovolil popravek računov, ki ga je izvedla družba Lombard, da bi dosegla zmanjšanje osnove za davek na dodano vrednost (DDV), saj je bilo več pogodb o lizingu razdrtih, ker so jih lizingojemalci kršili.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 73 Direktive o DDV določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
4 Člen 90 te direktive določa:
„1. Pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih določijo države članice.
2. Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 v primeru celotnega ali delnega neplačila.“
5 Člen 273 te direktive določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.“
Madžarsko pravo
6 Člen 77 általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény (zakon št. CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, je določal:
„(1) V primeru dobave blaga, opravljanja storitev ali pridobitve blaga znotraj Skupnosti se davčna osnova naknadno zmanjša za vrednost protidajatve, ki je bila vrnjena ali ki jo je treba vrniti upniku, kadar je po izpolnitvi
(a) v primeru neveljavnosti transakcije:
(aa) vzpostavljeno stanje pred sklenitvijo transakcije ali
(ab) ugotovljeno, da je imela sicer neveljavna transakcija učinke v obdobju pred sprejetjem odločbe, s katero je bila ugotovljena ta neveljavnost, ali
(ac) transakcija razglašena za veljavno z odpravo nesorazmerne koristi;
(b) v primeru nepravilne izpolnitve transakcije:
(ba) upnik odstopil od transakcije ali
(bb) upnik pridobil zmanjšanje cene.
(2) Davčna osnova se naknadno zmanjša tudi,
(a) kadar se zaradi neizpolnitve transakcije vrne znesek predplačila;
(b) kadar se ob vračilu vračljive embalaže vrne kavcija.
(3) Davčna osnova se lahko naknadno zmanjša, če po opravljeni transakciji pride do znižanja cene v skladu s členom 71(1)(a) in (b).“
7 Sistem samoprijave je obravnavan v členu 49 adózás rendjéről szóló 2003. évi XCII. törvény (zakon št. XCII iz leta 2003 o sistemu obdavčitve), ki v odstavkih 1 in 3 določa:
„(1) Davčni zavezanci lahko popravijo obračunane ali neobračunane davke, davčno osnovo – z izjemo dajatev in pristojbin – in znesek proračunskih subvencij. Če davčni zavezanec pred začetkom nadzora davčnega organa odkrije, da davčne osnove, davka ali proračunske subvencije ni izračunal v skladu z zakonom ali da je njegov obračun zaradi računske ali pisne napake nepravilen glede osnove ali zneska davka ali proračunske subvencije, lahko svoj obračun spremeni s samoprijavo. Ne šteje se za samoprijavo, če davčni zavezanec obračun odda prepozno in svoje zamude ne upraviči ali če davčni organ zavrne njegovo prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje. Samoprijava ni dovoljena, če je davčni zavezanec pravilno uporabil možnost izbire, ki jo določa zakon, in bi izbiro spremenil s samoprijavo. Davčni zavezanec lahko davčno olajšavo naknadno uveljavlja oziroma izkoristi s samoprijavo.
[…]
(3) S samoprijavo se lahko davčna osnova, davek ali proračunska subvencija popravi v skladu s pravili, ki so veljala ob nastanku obveznosti, za obračunsko obdobje, določeno za davek, ki ga je treba popraviti, in pred iztekom zastaralnega roka pravice do odmere davka. Samoprijava vključuje izračun davčne osnove, davka, proračunske subvencije in – če zakon tako določa – dodatka za samoprijavo, obračun in hkratno plačilo popravljene davčne osnove, popravljenega davka in proračunske subvencije ter dodatka oziroma zahtevo za vračilo davka ali izplačilo proračunske subvencije. Ne šteje se za samoprijavo, če je treba davek na dodano vrednost popraviti zaradi spremembe odločbe carinskega organa o odmeri dajatve za uvoz blaga. Če carinski organ naknadno spremeni odločbo o odmeri dajatve za uvoz blaga, se sprememba upošteva v obračunu za mesec, v katerem je bilo opravljeno plačilo.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
8 Madžarska družba Lombard, ki ponuja storitve financiranja, je sklenila tri pogodbe o finančnem najemu s…
