Pojasnilo davčnega organa navajamo v celoti.
Pojasnilo DURS, št. 4230-474/2010, 3. 1. 2011
"V Uradnem listu RS, št. 85/10 je bil dne 29. 10. 2009 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, s katerim se od 1. 1. 2011 dopolnjuje in spreminja vsebina veljavnega Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2).
Spremenjen in dopolnjen je bil tudi Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09 in 27/10), te spremembe in dopolnitve pa so bile objavljene dne 23. 12. 2010 v Uradnem listu RS, št. 104/10.
V Uradnem listu RS št. 110 je bil dne 31. 12 2010 objavljen Pravilnik o spremembi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanaša le na spremembo 54.b člena. Ta pravilnik le popravlja napako v pravilniku, objavljenem v Uradnem listu RS št. 104/10.
V nadaljevanju najprej pojasnjujemo obsežnejše spremembe in dopolnitve na področju DDV zakonodaje, nato pa še druge spremembe in dopolnitve.
1. Kraj dobave plina in električne energije (22. člen ZDDV-1)
Tudi za uvoz in dobavo zemeljskega plina po plinovodih, ki niso del distribucijskega sistema, in tudi za plinovode transportnega sistema, po katerih potekajo čezmejne transakcije po plinovodih, je kraj dobave tam, kjer ima davčni zavezanec – preprodajalec sedež ali stalno poslovno enoto. Za zemeljski plin, električno energijo ter energijo za ogrevanje in hlajenje, ki se štejejo za blago, je zagotovljena enaka davčna obravnava.
2. Sprememba pri določanju kraja obdavčitve pri storitvah s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev (29. člen ZDDV-1)
Sprememba uvaja drugačno obravnavo vstopnin ter ostalih storitev s tega področja. Opravljanje storitev, vključno s pomožnimi, s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih ali podobnih prireditev, kot so sejmi in razstave, vključno s storitvami organizatorjev teh prireditev, opravljenih davčnim zavezancem, se obdavči po splošnem pravilu (to pomeni, da je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti). Pri vstopninah za te prireditve in storitvah, ki so z vstopninami povezane, se za kraj opravljanja šteje kraj, kjer prireditev dejansko poteka, kadar je prejemnik davčni zavezanec.
Če pa je prejemnik teh storitev fizična oseba, so obdavčene tam, kjer se te dejavnosti dejansko izvajajo.
3. Predplačila (33.a člen ZDDV-1, besedilo v celoti preneseno iz 36.c člena pravilnika, ki je črtan)
Določeno je, da mora davčni zavezanec, ki je določen kot plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1, od danih predplačil obračunati DDV na dan izvršitve predplačila. Prejemnik plačila (izvajalec storitve) v tem primeru ni dolžan obračunati DDV od prejetega plačila. Sprememba ne prinaša vsebinskih sprememb.
4. Sprememba davčne stopnje za stanovanja ((11) in (11a) točka Priloge 1 k ZDDV-1 ter 54. in 54.a člen pravilnika)
S potekom prehodnega obdobja 31. decembra 2010 se odpravlja nižja 8,5 % stopnja DDV od stanovanjskih objektov, ki se ne gradijo in dobavljajo v okviru socialne politike. Tako so od 1. 1. 2011 dalje še naprej po nižji davčni stopnji obdavčena:
- stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh (11. točka Priloge 1 k ZDDV-1) ter
- obnova in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki predstavljajo bistveni del vrednosti,
medtem ko je dobava in gradnja stanovanj, ki niso del socialne politike, obdavčena po splošni davčni stopnji.
Kaj se šteje za stanovanjski objekt, ki je del socialne politike države, z EU predpisi ni opredeljeno, zato vsaka posamezna država članica lahko ta pojem opredeli v svojih predpisih. V skladu s 54. členom pravilnika se za namene DDV šteje, da so del socialne politike tista stanovanja, namenjena za trajno bivanje, katerih površina ne presega 120m2 v večstanovanjskih hišah oziroma 250m2 uporabne površine stanovanja v individualnih hišah.
Pravilnik nas v 54. členu v zvezi z natančnejšo razmejitvijo enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov, vključno z opredelitvijo uporabne površine, napotuje na enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI). Način določitve uporabne površine je razviden tudi iz metodološkega navodila »Razvrstitev vrste prostorov glede na namen uporabe«, objavljen na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije:
http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/materialni_predpisi/zen0/.
V pravilnik je iz Stanovanjskega zakona – SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN in 57/08) v celoti prenesena opredelitev stanovanjskih stavb za posebne namene, vendar pa v zvezi z določanjem davčne stopnje ne gre za vsebinsko spremembo.
Če so stanovanja ali drugi objekti, ki so del socialne politike, sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.
V skladu z novim 54.a členom pravilnika se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, kadar so zaračunani neposredno investitorju, in se te storitve uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti, razen novogradnja.
Če v vrednosti…
