Najpogostejša vprašanja in odgovore FURS v zvezi s spremembo PZDDV, ki je pričela veljati 4.6.2016, objavljamo v celoti. Vprašanja so bila nazadnje posodobljena 29.7.2016.
1. Kaj se všteva v limit 5.000 eurov? (10. 6. 2016, 29. 7. 2016)
Po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika se v znesek 5.000 eurov vključuje vrednost vseh obdavčljivih dobav (obdavčenih z DDV in oproščenih plačila DDV) nepridobitnih organizacij in drugih davčnih zavezancev (na primer društev), ki ga dosežejo v tekočem koledarskem letu. Navedeno pomeni, da se v ta znesek vključuje vrednost vseh dobav, ki jih nepridobitna organizacija in drugi davčni zavezanec opravi v tekočem koledarskem letu, ne glede na to, ali je dobava oproščena plačila DDV ali obdavčena z DDV, ne glede na to, komu je dobava opravljena. Tako se v znesek 5.000 eurov vključuje vrednost vseh dobav, ki so predmet DDV in katere npr. društvo opravi davčnim zavezancem ali končnim potrošnikom, in sicer vrednost dobav (znesek brez DDV), za katere je po DDV zakonodaji treba izdati račun, kot tudi vrednost dobav, za katere je po DDV zakonodaji določena izjema od obveznosti izdajanja računov.
Izjema od obveznosti izdajanja računov po DDV zakonodaji velja samo za dobave, opravljene končnemu potrošniku, za dobave davčnemu zavezancu pa je vedno treba izdati račun.
Več glede nepridobitnih organizacij ali drugih davčnih zavezancev, za katere je do limita 5.000 eurov določena izjema od obveznosti izdajanja računov po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika, je pojasnjeno pri odgovoru na vprašanje št. 9.
2. Ali se v limit 5.000 eurov všteva znesek, ki ga društvo doseže s prodajo srečk na srečelovu? (10. 6. 2016)
Da. Za prodajo srečk za srečelov oziroma vplačila za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo, čeprav je za to dobavo določena izjema od obveznosti izdajanja računov po drugem odstavku 143. člena pravilnika, ker gre za dobavo, ki je v sistemu DDV obdavčljiva dobava (obdavčena ali oproščena, odvisno od tega, ali je davčni zavezanec, ki opravi dobavo identificiran za namene DDV, ali ne), se promet iz tega naslova všteva v znesek 5.000 eurov.
3. Ali se v limit 5.000 eurov všteva znesek prejete donacije ali znesek sponzorskih sredstev? (10. 6. 2016)
Pri donacijah je treba v vsakem konkretnem posameznem primeru presoditi, če po vsebini predstavljajo plačilo za protidobavo blaga ali storitev. Če donacija po vsebini predstavlja plačilo za opravljeno dobavo, je predmet DDV. V takem primeru se v limit 5.000 eurov všteva vrednost dobave, ki je opravljena kot protidobava, in sicer takrat, ko je dobava dejansko tudi opravljena. Če pa donacija po vsebini ni plačilo za opravljeno dobavo, se ne všteva v limit 5.000 eurov.
Sponzorska sredstva predstavljajo plačilo za določeno dobavo blaga ali opravljeno storitev in so predmet DDV. Ob samem prejemu sponzorskih sredstev se znesek še ne všteva v limit 5.000 eurov. V limit 5.000 eurov pa se všteje, ko je dobava dejansko tudi opravljena sponzorju.
4. Ali izjema od obveznosti izdajanja računov za dobave blaga in storitev velja tudi za predplačila, prejeta od drugega davčnega zavezanca? (10. 6. 2016)
Ne. Izjema od obveznosti izdajanja računov za dobave blaga in storitev se ne nanaša na obveznost izdaje računov za prejeta predplačila. Davčni zavezanec mora za predplačilo za dobave, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, izdati račun za predplačilo v skladu z DDV zakonodajo.
5. Ali se v limit 5.000 eurov vštevajo zneski prejete članarine, ki jo člani društva plačajo ob začetku leta? (10. 6. 2016)
Članarina, ki je namenjena delovanju društva, ni predmet DDV in se ne všteva v limit 5.000 eurov. Če pa znesek članarine po vsebini predstavlja plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitev, je predmet DDV. V takem primeru se v limit 5.000 eurov všteva vrednost opravljene dobave, ki je plačana iz članarine (torej znesek opravljene dobave, ki je delno ali v celoti plačana iz članarine, in sicer, ko je dobava opravljena).
6. Ali se v limit 5.000 eurov vštevajo zneski, ki jih občina nakaže za delovanje prostovoljnega gasilskega društva? (10. 6. 2016)
Zneski, ki jih občina nakaže društvu za njegovo delovanje, se ne vštevajo v limit 5.000 eurov. Če pa bi občina nakazala društvu znesek, ki bi po vsebini predstavljal plačilo za protidobavo, pa bi se v limit 5.000 eurov vštel znesek dobave, opravljene za tako prejeto plačilo.
7. Ali društvu, ki kumulativno izpolnjuje pogoje iz a) točke šestega odstavka 143. člena pravilnika, ni treba izdati računa po DDV zakonodaji, ne glede na to, s kakšnim ciljem je društvo v skladu z Zakonom o društvih ustanovljeno in ne glede na to, ali je prejemnik končni potrošnik član društva ali nečlan? (10. 6. 2016)
Da. Izjema od obveznosti izdajanja računov po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika je določena za vsa društva, ki kumulativno izpolnjujejo pogoje:
a) njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;
b) jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
c) zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za dobave, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV.
Če kateri od zgoraj navedenih pogojev ni izpolnjen, mora društvo izdati račun (ne glede na višino prometa).
Pogoj za…
