SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 17. maja 2018 (jezik postopka: madžarščina)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Členi od 282 do 292 – Posebna ureditev za mala podjetja – Ureditev oprostitve – Obveznost odločitve za uporabo posebne ureditve v referenčnem koledarskem letu“
V zadevi C‑566/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Nyíregyházi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in socialno sodišče v Nyíregyházi, Madžarska) z odločbo z dne 25. oktobra 2016, ki je na Sodišče prispela 10. novembra 2016, v postopku
Dávid Vámos
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi J. L. da Cruz Vilaça, predsednik senata, E. Levits (poročevalec), A. Borg Barthet, sodnika, M. Berger, sodnica, in F. Biltgen, sodnik,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér in E. E. Sebestyén, agenta,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in B. Béres, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 23. novembra 2017
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago prava Unije in natančneje Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med D. Vámosom in Nemzeti Adó-és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatóság (oddelek za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi, Madžarska) (v nadaljevanju: oddelek za pritožbe) v zvezi z odločbo zadnjenavedenega, s katero je bil ugotovljen obstoj davčnega dolga iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) v breme D. Vámosa ter je bilo temu naloženo plačilo globe in zamudnih obresti.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 9 Direktive o DDV določa:
„1. ‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
,Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
[…]“
4 Člen 213(1) te direktive določa:
„Vsak davčni zavezanec prijavi začetek, spremembo ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec.
Države članice dovolijo in lahko zahtevajo, da se prijava predloži z elektronskimi sredstvi, v skladu s pogoji, ki jih predpišejo.“
5 Člen 214 navedene direktive določa:
„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so naslednje osebe identificirane s posamično številko:
(a) vsak davčni zavezanec, razen davčnih zavezancev iz člena 9(2), ki na njihovem ozemlju dobavlja blago ali opravlja storitve, v zvezi s katerimi ima pravico do odbitka DDV, razen dobav blaga ali opravljanja storitev, za katere DDV plača izključno prejemnik storitev ali oseba v skladu s členi 194 do 197 in členom 199;
[…]“
6 Člen 272 te direktive določa:
„1. Države članice lahko naslednje davčne zavezance oprostijo nekaterih ali vseh obveznosti iz poglavij 2 do 6:
[…]
(d) davčne zavezance, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz členov 282 do 292;
[…]“
7 Člen 273 Direktive o DDV določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.“
8 Člen 281 te direktive določa:
„Države članice, ki bi pri uporabi splošne ureditve DDV za mala podjetja lahko naletele na težave zaradi njihovih dejavnosti ali strukture, lahko pod takšnimi pogoji in s takšnimi omejitvami, kot jih lahko določijo, in po posvetovanju odbora za DDV, uporabljajo poenostavljene postopke, kot so pavšalne ureditve za obračunavanje in pobiranje DDV, če to ne vodi k zmanjšanju davka.“
9 Člen 282 Direktive o DDV iz oddelka 2, naslovljenega „Oprostitve in progresivne olajšave“, ki je v poglavju 1 naslova XII, „Posebne ureditve“, določa:
„Oprostitve in progresivne davčne olajšave, predvidene v tem oddelku, se uporabljajo za dobavo blaga in storitev malih podjetij.“
10 Člen 287 te direktive določa:
„Države članice, ki so pristopile po 1. januarju 1978, lahko oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti naslednjih zneskov v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njihovega pristopa:
[…]
(12) Madžarska: 35000 EUR
[…]“
11 Člen 290 navedene direktive določa:
„Davčni zavezanci, upravičeni do oprostitve DDV, se lahko odločijo za splošno ureditev DDV ali za poenostavljene postopke iz člena 281. V tem primeru imajo pravico do vsakršne progresivne davčne olajšave, ki jo lahko določa nacionalna zakonodaja.“
Madžarsko pravo
Zakon o DDV
12 Člen 2 az általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény (zakon št. CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju: zakon o DDV) določa:
„V skladu s tem zakonom so predmet [DDV]:
(a) dobave blaga ali storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na nacionalnem ozemlju za plačilo […]“.
13 Člen 187 tega zakona določa:
„1. Davčni zavezanec, ki ima zaradi opravljanja ekonomske dejavnosti na nacionalnem ozemlju sedež oziroma, če nima sedeža, ima na nacionalnem ozemlju stalno prebivališče ali običajno bivališče, ima pravico, da se v skladu z določbami tega poglavja odloči za osebno oprostitev.
2. Če davčni zavezanec uveljavlja pravico do odločitve, navedeno v odstavku 1, potem v obdobju, ko zanj velja osebna oprostitev, in kot oseba, ki je davka oproščena,
(a) ni zavezan za plačilo davka;
(b) nima pravice do odbitka vstopnega davka;
(c) lahko izda samo račun, na katerem nista navedena niti znesek obračunanega davka niti stopnja davka, določena v členu 83.“
14 Člen 188(1) navedenega zakona določa:
„Za osebno oprostitev se je mogoče odločiti, če v skladu s členom 2(a) protivrednost, ki je bila plačana ali se dolguje davčnemu zavezancu za blago, ki ga je dobavil, oziroma za storitve, ki jih je…
