SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 22. marca 2012 (jezik postopka: bolgarščina)
„DDV – Direktiva 2006/112/ES – Člen 168 – Pravica do odbitka – Nastanek pravice do odbitka – Pravica družbe do odbitka vstopnega DDV, plačanega pri nakupu investicijskega blaga, ki se v okviru poslovnih dejavnosti te družbe še ne uporablja“
V zadevi C‑153/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Administrativen sad Varna (Bolgarija) z odločbo z dne 22. marca 2011, ki je prispela na Sodišče 28. marca 2011, v postopku
Klub OOD
proti
Direktor na Direkcija „Obžalvane i upravlenie na izplnenieto“ – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi J. N. Cunha Rodrigues (poročevalec), predsednik senata, A. Rosas, A. Ó Caoimh, A. Arabadžiev in C. G. Fernlund, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za bolgarsko vlado T. Ivanov in D. Drambozova, zastopnika,
- za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in D. Roussanov, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Klub OOD (v nadaljevanju: Klub) in Direktor na Direkcija „Obžalvane i upravlenie na izplnenieto“ – Varna pri Centralno upravlenie na Nacionalnata agencija za prihodite (direktor direktorata za pritožbe in vodenje izvršbe za mesto Varna pri centralni upravi nacionalne agencije za javne prihodke) v zvezi s popravkom odločbe o odmeri davka, s katerim je bila zavrnjena možnost, da bi ta družba uveljavljala pravico do odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) v zvezi s pridobitvijo stanovanja.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 9(1) Direktive o DDV določa:
„,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko [gospodarsko] dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
,Ekonomska [gospodarska] dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko [gospodarsko] dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
4 Člen 26 te direktive določa:
„1. Vsaka od naslednjih transakcij še šteje za opravljanje storitev za plačilo:
(a) uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, če je bila za takšno blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV;
(b) opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svojo zasebno rabo ali za zasebno rabo svojih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene svoje dejavnosti.
2. Države članice lahko odstopijo od določb odstavka 1, če takšno odstopanje ne vodi k izkrivljanju konkurence.“
5 Člen 63 te direktive določa, da „obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene“.
6 Člen 167 iste direktive določa, da „pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka“.
7 Člen 168 Direktive o DDV določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
8 Člen 273 te direktive določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.“
Nacionalno pravo
9 V skladu s členom 6(3), točka 1, zakona o davku na dodano vrednost (Zakon za danak vrhu dobavenata stojnost, DV št. 63 z dne 4. avgusta 2006, v nadaljevanju: ZDDS) je dobava blaga za plačilo „ločitev blaga ali omogočanje uporabe blaga za zasebne namene davčnega zavezanca, lastnika, njegovih zaposlenih ali tudi tretjih, pod pogojem, da se je pri proizvodnji blaga, njegovem uvozu ali pridobitvi davek v celoti ali delno odbil“.
10 Člen 12(1) ZDDS določa, da je obdavčljiva transakcija „vsaka dobava blaga ali vsako opravljanje storitev v smislu členov 6 in 9, ki jo davčni zavezanec opravi v skladu s tem zakonom na ozemlju države, in vsaka dobava, ki se obdavči po stopnji nič in jo opravi davčni zavezanec, če ta zakon ne določa drugače“.
11 Člen 69(1) ZDDS določa:
„Če se blago in storitve uporabljajo za namene obdavčljivih transakcij, ki jih opravi registriran davčni zavezanec, ima ta pravico, da odbije:
1. davek na blago in storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil dobavitelj ali opravil ponudnik storitev, ki je prav tako oseba, identificirana v skladu s tem zakonom za namene DDV“.
12 Člen 70(1) ZDDS določa:
„Tudi če so pogoji iz člena 69 ali člena 74 izpolnjeni, pravica do odbitka davka ni podana, če:
[…]
2. so blago ali storitve namenjeni brezplačnim dobavam ali dejavnostim, ki niso gospodarska dejavnost davčnega zavezanca;
[…]“
13 Člen 79(1) in (2) ZDDS določa:
„(1) Oseba, ki je identificirana za namene DDV in ki je uveljavljala celoten ali delen odbitek vstopnega davka za blago ali storitve, ki jih je proizvedla, kupila, pridobila ali uvozila in ki jih je nato uporabila za namene oproščenih transakcij oziroma za namene transakcij ali dejavnosti, pri katerih nima pravice do odbitka vstopnega davka, dolguje znesek davka v višini odbitka vstopnega davka, ki ga je uveljavljala.
(2) Oseba, ki je identificirana za namene DDV in ki je uveljavljala celoten odbitek vstopnega davka za blago ali storitve, ki jih je proizvedla, kupila, pridobila ali uvozila in ki jih je nato uporabila tako za namene transakcij, pri katerih ima pravico do odbitka vstopnega davka, kot tudi za namene oproščenih transakcij oziroma za namene transakcij ali dejavnosti, pri katerih nima pravice do odbitka vstopnega davka, ter ki ne more določiti, kateri del tega blaga ali…
