z dne 5. oktobra 2016 (jezik postopka: bolgarščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost – Direktiva 2006/112/ES – Člen 2(1)(a) – Člen 9(1) – Člen 14(1) – Členi 73, 80 in 273 – Načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti – Davčna utaja – Nepravilnosti v knjigovodstvu – Prikrivanje dobav in prihodkov – Določitev davčne osnove“
V zadevi C‑576/15,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Administrativen sad Veliko Tarnovo (upravno sodišče v Velikem Tarnovu, Bolgarija) z odločbo z dne 28. oktobra 2015, ki je prispela na Sodišče 9. novembra 2015, v postopku
Маya Маrinova ET
proti
Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ Veliko Tarnovo pri Tsentralno upravlenie na Natsionalnata agentsia za prihodite,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi C. Toader, predsednica senata, A. Rosas in E. Jarašiūnas (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ Veliko Tarnovo pri Tsentralno upravlenie na Nacionalnata agentsia za prihodite A. Manov, agent,
– za bolgarsko vlado D. Drambozova in E. Petranova, agentki,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in S. Petrova, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1)(a), člena 9(1), člena 14(1) ter členov 73, 80 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med enoosebno družbo Maya Marinova ET (v nadaljevanju: MM) in Direktor na Direktsia „Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika“ Veliko Tarnovo pri Tsentralno upravlenie na Nacionalnata agentsia za prihodite (direktor direktorata za pritožbe in davčne prakse ter prakse na področju socialne varnosti v mestu Veliko Tarnovo pri centralni upravi nacionalne agencije za javne prihodke, Bolgarija, v nadaljevanju: direktor) v zvezi s popravkom odločbe o odmeri davka, ki se nanaša na naknaden obračun davka na dodano vrednost (DDV) in zamudnih obresti.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodni izjavi 59 direktive o DDV je navedeno:
„Države članice morajo imeti možnost, da z določenimi omejitvami in pod določenimi pogoji sprejmejo ali še naprej uporabljajo posebne ukrepe, ki odstopajo od te direktive, zaradi poenostavitve obračunavanja davka ali zaradi preprečevanja nekaterih oblik davčnih utaj ali izogibanja davkom.“
4 Člen 2(1) te direktive določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
(a) dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
[…]“
5 Člen 9(1) navedene direktive določa:
„,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
6 Člen 14(1) te direktive določa:
„,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.“
7 Člen 73 Direktive o DDV določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
8 Člen 80(1) te direktive določa:
„Da se prepreči davčna utaja ali izogibanje plačilu davka, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je glede dobave blaga ali opravljanja storitev, v primerih, ko med dobavitelji ali ponudniki in prejemniki obstajajo družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi, kakor jih opredeljuje država članica, davčna osnova enaka tržni vrednosti, to lahko storijo v […] primerih[, naštetih v tej določbi]:“
9 Člen 242 navedene direktive določa, da „[v]sak davčni zavezanec vodi dovolj podrobno knjigovodstvo, da omogoča uporabo DDV in nadzor davčnega organa“.
10 Člen 244 te direktive določa, da „[v]sak davčni zavezanec zagotovi, da se shranijo kopije računov, ki jih izda sam, pridobitelj ali prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun, ter vsi računi, ki jih je prejel.“
11 Člen 250(1) Direktive o DDV določa:
„Vsak davčni zavezanec mora predložiti obračun DDV, ki vsebuje vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna in odbitkov, in, kolikor je to potrebno za določitev osnove za obdavčitev, skupno vrednost transakcij, ki se nanašajo na ta davek in odbitke, ter vrednost kakršnih koli oproščenih transakcij.“
12 Člen 273, prvi odstavek, te direktive določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.“
Bolgarsko pravo
13 Zakon za danak varhu dobavenata stojnost (zakon o davku na dodano vrednost, DV št. 63 z dne 4. avgusta 2006, v nadaljevanju: ZDDS) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari, v členu 3(1) določa, da je davčni zavezanec vsaka oseba, ki neodvisno opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
14 V skladu s členom 6(1) ZDDS „dobava blaga“ v smislu tega zakona pomeni prenos lastninske pravice ali druge stvarne pravice na blagu.
15 V skladu s členom 25(1) ZDDS „obdavčljivi dogodek“ v smislu tega zakona ustreza dobavi blaga ali opravljanju storitev s strani davčnega zavezanca v smislu navedenega zakona, pridobitvi znotraj Skupnosti in uvozu blaga v smislu člena 16 ZDDS.
16 V skladu s členom 26(1) ZDDV je davčna osnova v smislu tega zakona znesek, od katerega se ali se ne obračuna DDV, odvisno od tega, ali je dobava obdavčljiva ali oproščena davka. Odstavek 2 tega člena določa, da se davčna osnova določi na podlagi kakršnega koli plačila, določenega v bolgarskih levih (BGN) ali centih, odbije pa se davek, ki je dolgovan na podlagi ZDDS in je bil plačan ali ga mora pridobitelj ali tretja oseba plačati dobavitelju za plačilo dobave. Obresti ali kazni, ki imajo naravo odškodnine, ne pomenijo plačila.
17 V skladu s členom 96(1) ZDDS mora vsak davčni zavezanec, ki je ustvaril obdavčljivi promet, ki je višji ali enak 50.000 BGN (približno 25.000 EUR), v obdobju,…
