Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj >>>.
Smo računovodski servis in pri računih naših strank za dobave blaga iz EU opravimo samoobdavčitev. Katera dokumentacija mora biti priložena k računom, da dokazuje, da je blago prešlo mejo druge članice EU - ali zadošča, da ima to dokumentacijo v arhivu naš naročnik (pridobitelj blaga iz EU) in je likvidiral račun s klavzulo obrnjene davčne obveznosti? Ali bi morali v takih primerih pred samoobdavčitvijo imeti vso dokumentacijo, ki bi dokazovala prehod meje? Kaj predlagate?
Sama menim, da je smiselno, da oseba, ki je zadolžena za obračun DDV pri pridobitvah blaga za posamezno podjetje, poseduje vso dokumentacijo kot so prejeti račun, dobavnica in prevozna listina in da je seznanjena s pogoji poslovanja, to je, kdaj v posameznem primeru sta se dobavitelj in kupec dogovorila, da pride do prenosa pravice do razpolaganja nad blagom. Oseba, ki teh informacij nima, ne more pravilno obračunavati DDV od prejetih računov.
----
Dobavitelj iz EU, ki ni davčni zavezanec, nam je zaračunal elektronske storitve. Kako postopamo v takšnem primeru, ko ne moremo delati samoobdavčitve?
Kadar vaše podjetje, ki ima sedež v Sloveniji, prejema storitve, mora vedno preveriti status takšnega izvajalca. Ključno namreč je, ali takšen izvajalec sploh opravlja svoje storitve v okviru neodvisne ekonomske dejavnosti. Če ugotovite, da ste s strani izvajalca prejeli elektronsko storitev (kraj opravljanja takšne storitve, ki jo prejme davčni zavezanec, se določi po splošnem pravilu iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1) in je to storitev ta izvajalec opravil v okviru svoje ekonomske dejavnosti (predlagam, da z njegove strani zahtevate kakršnokoli dokazilo o tem, npr. izpisek iz poslovnega registra), potem sledite 3. točki prvega odstavka 76. člena ZDDV-1. Skladno s slednjo mora DDV plačati tudi vsak davčni zavezanec kateremu se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.
To, da izvajalec nima le identifikacijske številke, torej še ne pomeni, da Slovenija ne bi prejela DDV. Res pa je, da Direktiva o DDV za takšne primer jasno določa, da mora vsaka država članica poskrbeti, da so za namene DDV identificirani tudi mali davčni zavezanci, ki opravljajo storitve v druge države članice in je DDV dolžan plačati prejemnik teh storitev. S tem se zagotavlja tudi poročanj v rekapitulacijsko poročilo na strani izvajalca. Ampak v praksi se je izkazalo, da vse države ne sledijo temu (npr. Velika Britanija ipd).
----
Ali je pravilno, da kupec naredi samoobdavčitev po 76.a členu ZDDV-1 za blago (npr. vgradna vrata, itd.), ki ga proda z DDV naprej - leasingodajalcu, potem pa v imenu leasingodajalca opravlja storitve dajanja v najem davčnemu zavezancu - koristniku teh sredstev?
Žal je vaše vprašanje precej nejasno. Za uporabo 76.a člena ZDDV-1 morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer: 1. dobavitelj in prejemnik sta identificirana za namene DDV in 2. gre za eno izmed dobav kot jih predvideva 76.a člena ZDDV-1. V kolikor torej gradbenik (ID zavezanec) dobavi vrata skupaj z montažo prejemniku (ID zavezanec) in se ta montaža vrat uvršča v F/gradbeništvo, potem se pri takšni dobavi uporabi 76.a člen ZDDV-1 ne glede na to, da bo ta prejemnik v drugem koraku ta vrata odtujil.
----
Slovensko podjetje je izstavilo račun podjetju v Liechtenstein za storitev v Nemčiji. Kako je z DDV?
Kraj opravljanja storitev se določi na podlagi vrste te storitve, saj je od tega odvisno,…
