SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 7. avgusta 2018 (jezik postopka: estonščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 401 – Nacionalni davki, ki jih je mogoče označiti kot prometne davke – Prepoved – Pojem ,prometni davek‘ – Lokalni davek na prodajo – Bistvene značilnosti DDV – Neobstoj“
V zadevi C‑475/17,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Riigikohus (vrhovno sodišče, Estonija) z odločbo z dne 1. avgusta 2017, ki je na Sodišče prispela 8. avgusta 2017, v postopku
Viking Motors AS,
TKM Beauty Eesti OÜ,
TKM King AS,
Kaubamaja AS,
Selver AS
proti
Tallinna linn,
Maksu‑ ja Tolliamet,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, C. Toader (poročevalka), sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Viking Motors AS, TKM Beauty Eesti OÜ, TKM King AS, Kaubamaja AS in Selver AS E. Talur in L. Naaber‑Kivisoo, vandeadvokaadid,
– za Tallinna linn T. Pikamäe, vandeadvokaat,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo J. Jokubauskaitė in K. Toomus, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 401 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med, na eni strani, družbami Viking Motors AS, TKM Beauty Eesti OÜ, TKM King AS, Kaubamaja AS in Selver AS, ter, na drugi strani, Tallinna linn (mesto Talin, Estonija) in Maksu‑ ja Tolliamet (davčna in carinska uprava, Estonija; v nadaljevanju: davčna uprava) zaradi vračila davka na prodajo, ki so ga plačale te družbe.
Pravni okvir
Pravo Unije
Šesta direktiva
3 Člen 33(1) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 160) (v nadaljevanju: Šesta direktiva), določa:
„Brez vpliva na druge določbe Skupnosti, zlasti tiste iz veljavnih predpisov Skupnosti glede splošne ureditve razpolaganja, pretoka in spremljanja trošarinskih izdelkov, ta direktiva ne preprečuje, da država članica ohrani ali uvede davke na zavarovalne pogodbe, davke na stave in igre na srečo, trošarine, kolke in, bolj splošno, vse davke, dajatve ali bremenitve, ki jih ni mogoče označiti kot prometne davke, vendar s pogojem, da ti davki, dajatve in bremenitve v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.“
Direktiva o DDV
4 V uvodnih izjavah 4 in 7 Direktive o DDV je navedeno:
„(4) Uresničitev cilja o vzpostavitvi notranjega trga je pogojena z uporabo zakonodaje o prometnih davkih v državah članicah, ki ne izkrivlja pogojev konkurence in ne ogroža prostega pretoka blaga in storitev. Zato je treba doseči uskladitev [harmonizacijo] zakonodaje o prometnih davkih s sistemom davka na dodano vrednost (DDV), ki bi odpravil, kolikor je mogoče, dejavnike, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti.
[…]
(7) Skupni sistem DDV bi moral, kljub temu da stopnje in oprostitve niso popolnoma usklajene [harmonizirane], voditi v nevtralnost konkurence, kar pomeni, da bo imelo podobno blago na ozemlju vsake države članice enako davčno obremenitev ne glede na število proizvodnih in distribucijskih faz.“
5 Člen 401 Direktive o DDV določa:
„Brez poseganja v druge določbe prava Skupnosti ta direktiva ne preprečuje, da država članica ohrani ali uvede davke na zavarovalne pogodbe ter davke na stave in igre na srečo, trošarine, kolke in, bolj splošno, katere koli davke, dajatve ali obremenitve, ki jih ni mogoče označiti kot prometne davke, pod pogojem, da obračunavanje teh davkov, dajatev in obremenitev v trgovini med državami članicami ne zahteva formalnosti pri prehodu meja.“
Estonsko pravo
6 Kohalike maksude seadus (zakon o lokalnih davkih) je v različici, ki se uporablja v sporu o glavni stvari, lokalnim in regionalnim skupnostim dal pravico, da uvedejo davek na prodajo kot lokalni davek.
7 Člen 8 tega zakona je določal:
„(1) Davek na prodajo plačujejo samostojni podjetniki in pravne osebe, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti na območju občine ali mesta. Glede na poslovalnico davek na prodajo plačujejo trgovci v smislu kaubandustegevuse seadus [(zakon o trgovski dejavnosti)], ki so vpisani v register gospodarskih dejavnosti in ki opravljajo dejavnost v trgovini na drobno, v gostinstvu ali v storitveni dejavnosti.
(2) Davek na prodajo se pobere na vrednost blaga ali storitev, ki jih davčni zavezanec proda na območju občine ali mesta in ki je vsebovana v prodajni ceni. Prodajna cena v smislu tega zakona je obdavčljiva vrednost […] prometa, določenega v käibemaksuseadus [(zakon o davku na dodano vrednost)], brez davka na prodajo.
(3) Stopnjo davka na prodajo določi občinski ali mestni svet, pri čemer pa ta stopnja ne sme presegati 1 % vrednosti blaga in storitev iz odstavka 2, ki je vsebovana v prodajni ceni.
(4) Davčno obdobje za davek na prodajo je četrtletje.
(5) Davčni zavezanec mora:
1. davek na prodajo obračunati na vrednost blaga in storitev, ki jih proda na območju občine ali mesta, po stopnji, določeni v davčni uredbi občinskega ali mestnega sveta;
2. davčnemu organu, navedenem v uredbi občinskega ali mestnega sveta, za vsako četrtletje do 20. v naslednjem mesecu glede davka na prodajo predložiti obračun o prometu, ki ga je določil finančni minister;
3. davek na prodajo do roka, določenega za vložitev obračuna, vplačati v proračun lokalne skupnosti.
(6) Občinska ali mestna uprava lahko v skladu s pogoji in postopki, ki jih določi občinski ali mestni svet, odobri olajšave in oprostitve od davka na prodajo.“
8 Tallinna Linnavolikogu (mestni svet Talina, Estonija) je z uredbo št. 45 z dne 17. decembra 2009 o davku na prodajo v Talinu (v nadaljevanju: uredba št. 45) uvedel davek na prodajo v smislu člena 8 zakona o lokalnih davkih. Ta davek je začel vejati 1. januarja 2010 in se je uporabljal do 1. januarja 2012.
9 Ta davek se je v skladu s členom 1(2) uredbe št. 45 pobiral na blago, ki se je na območju mesta Talin ali od tam prodalo, in storitve, ki so se tam ali od tam opravile, fizičnim osebam v trgovini na drobno, v gostinstvu in v storitveni dejavnosti.
10 Člen 2 te uredbe, naslovljen „Davčni zavezanec“, je določal:
„Davčni zavezanci so trgovci v smislu…
