SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 9. septembra 2021 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 98 – Možnost držav članic, da uporabijo nižjo stopnjo DDV za nekatere dobave blaga in opravljanje storitev – Priloga III, točka 7 – Vstopnina za zabavišča in sejme – Načelo davčne nevtralnosti – Storitve, ki jih opravljajo stacionarna in potujoča zabavišča – Primerljivost – Okvir – Stališče povprečnega potrošnika – Sodno izvedensko mnenje“
V zadevi C‑406/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Köln (finančno sodišče v Kölnu, Nemčija) z odločbo z dne 25. avgusta 2020, ki je na Sodišče prispela 28. avgusta 2020, v postopku
Phantasialand
proti
Finanzamt Brühl,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Kumin (poročevalec), predsednik senata, T. von Danwitz, sodnik, in I. Ziemele, sodnica,
generalni pravobranilec E. Tanchev,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Phantasialand T. Ketteler-Eising in P. Peplowski, davčna svetovalca,
– za nemško vlado R. Kanitz, J. Möller in S. Costanzo, agenti,
– za Evropsko komisijo L. Mantl in V. Uher, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 98(2) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV) v povezavi s Prilogo III, točka 7, k tej direktivi.
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Phantasialand in Finanzamt Brühl (davčni urad v Brühlu, Nemčija) (v nadaljevanju: davčni urad) glede stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ki se uporablja za vstopnine v zabaviščne parke, ki jih upravlja ta družba.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva o DDV
3 Člen 96 Direktive o DDV določa:
„Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV, ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.“
4 Člen 98(1) in (2) te direktive tako določa:
„1. Države članice lahko uporabljajo eno ali dve nižji stopnji.
2. Nižje stopnje se uporabljajo samo za dobave blaga in opravljanje storitev iz kategorij, določenih v Prilogi III.
[…]“
5 Priloga III k navedeni direktivi vsebuje seznam dobav blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje DDV iz člena 98 te direktive. Točka 7 te priloge zajema te storitve:
„vstopnine za prireditve, gledališča, cirkuse, sejme, zabavišča, koncerte, muzeje, živalske vrtove, kinodvorane, razstave in podobne kulturne dogodke in objekte“.
Izvedbena uredba št. 282/2011
6 V členu 32 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112 (UL 2011, L 77, str. 1) je določeno:
„1. Storitve v zvezi z dostopom do prireditev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila ali podobnih prireditev iz člena 53 Direktive [o DDV] zajemajo opravljanje storitev, katerih bistvena značilnost je odobritev pravice dostopa do prireditev na podlagi vstopnice ali plačila, vključno s plačilom v obliki abonmaja ali letne kotizacije.
2. Odstavek 1 ureja predvsem naslednje primere:
(a) pravico dostopa na predstave, gledališke igre, cirkuške predstave, sejme, v zabaviščne parke, na koncerte, razstave in druge podobne kulturne prireditve;
[…]“
Nemško pravo
7 Člen 12 Umsatzsteuergesetz (zakon o davku na dodano vrednost) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: UStG), v odstavku 2 določa:
„Davčna stopnja se zniža na 7 % za naslednji promet:
[…]
7. […]
(d) cirkuške predstave, storitve v okviru zabaviščne dejavnosti in promet, neposredno povezan z upravljanjem živalskih vrtov […]“.
8 V skladu s členom 30 Umsatzsteuer-Durchführungsverordnung (uredba o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost), ki se nanaša na člen 12(2), točka 7(d), UStG, se za storitve v okviru zabaviščne dejavnosti štejejo „prodaja v zabavišču, glasbeni nastopi, predstave in druga razvedrila v okviru zabavišč, priljubljene igre, zabaviščna strelišča ali podobne prireditve“.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
9 Družba Phantasialand upravlja zabaviščni park v Nemčiji. Obiskovalci s plačilom vstopnice kupijo pravico do uporabe objektov tega parka.
10 Družba Phantasialand je v zahtevku z dne 9. novembra 2015 za spremembo odločbe o odmeri davka na dodano vrednost za leto 2014, katere naslovnica je bila, navedla, da se vstopnina v njen park ne sme obdavčiti po splošni stopnji DDV, temveč po nižji stopnji DDV v skladu s členom 12(2), točka 7(d), UStG.
11 Davčni urad je ta zahtevek zavrnil z odločbo z dne 6. januarja 2016 in nato z odločbo z dne 4. aprila 2017 zavrnil pritožbo zoper prvo odločbo.
12 Družba Phantasialand je zato vložila tožbo pri Finanzgericht Köln (finančno sodišče v Kölnu, Nemčija), ki je predložitveno sodišče.
13 Družba Phantasialand meni, da je dejstvo, da se v skladu z nacionalno zakonodajo za storitve, ki jih na sejmih s sezonskim in začasnim značajem opravljajo potujoča zabavišča, uporablja nižja stopnja DDV, medtem ko se za storitve, ki jih opravijo stacionarna zabavišča, kot so ta v postopku v glavni stvari, uporablja splošna stopnja DDV, v nasprotju z načelom davčne nevtralnosti.
14 Davčni urad to stališče izpodbija in se v zvezi s tem opira na sodbo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z dne 2. avgusta 2018, v kateri je to razsodilo, da različno obravnavanje storitev, ki se opravljajo v okviru potujočih zabavišč, z vidika DDV v primerjavi s storitvami, ki se opravljajo v zabavišču, ki je primerljivo z zabaviščem iz postopka v glavni stvari, ni v nasprotju z načelom davčne nevtralnosti.
15 Predložitveno sodišče dvomi o tej razlagi.
16 Najprej, ker naj bi Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) v zvezi s tem med drugim navedlo seznam izrazov, kot sta „sejmi“ in „zabavišča“ iz Priloge III, točka 7, k Direktivi o DDV, predložitveno sodišče navaja, da v nasprotju z drugimi jezikovnimi različicami ta seznam nima ustreznika v nemški različici člena 32 Izvedbene uredbe št. 282/2011, v katerem je naveden samo izraz „Freizeitparks“ (zabaviščni parki). Ker ta pojem v običajnem pomenu označuje trajno vzpostavljena zabavišča, meni, da so potrebna pojasnila v zvezi z opredelitvijo in razlikovanjem pojmov „sejmi“ in „zabavišča“.
17 Dalje, predložitveno sodišče pojasnjuje, da je Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče) v sodbi z dne 2. avgusta 2018 ugotovilo, da storitve podjetja, ki upravlja stacionarno zabavišče, ki…
