Danes je 21.12.2024

Input:

Verižni posli, samoobdavčitev in prezaračunavanje storitev

2.8.2018, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 10 minut

2018.15.2.2 Verižni posli, samoobdavčitev in prezaračunavanje storitev

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

Prvo vprašanje:

Smo davčni zavezanec v Sloveniji (trgovina na debelo s kemičnimi izdelki). Prodali bomo blago hrvaškemu kupcu s hrvaško ID številko. Blago se nahaja v Nemčiji pri našem dobavitelju z nemško ID številko in ga bo kupec tudi sam prevzel v Nemčiji. Mi bomo od nemškega dobavitelja prejeli račun (ne naredimo samoobdavčitve, oproščena tristranska pridobitev blaga) ter izdali račun hrvaškemu kupcu brez DDV ter ga zavedli pod oproščen promet, tristranska dobava v EU. Ali postopamo pravilno?

Uvodoma velja opozoriti, da je treba pri verižnih poslih, pri katerih prihaja do več zaporednih dobav, upoštevati več različnih kriterijev, najpomembnejše pa je določiti trenutek dobave blaga, torej kdaj in kje pride do prenosa razpolagalne pravice na kupca v vsakem od korakov. V nadaljevanju tako podajam mnenje, ki temelji izključno na vašem opisu in naj vam bo le v pomoč pri reševanju zadevne problematike, nikakor pa ne edina osnova za sprejemanje kakršnihkoli odločitev.

Tristranski posli so verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico (27. člen PZDDV).

Navedena definicija je splošna, je pa treba ob njej upoštevati še nekatere druge elemente, tudi tiste, na katere je v sodbah opozorilo Sodišče EU. Glede na opis, ki ste ga podali, lahko zaključim, da v konkretnem primeru dejansko nastopajo trije različni davčni zavezanci, identificirani vsak v svoji državi članici. Se mi pa vsekakor postavlja vprašanje, kje je prišlo do prenosa pravice do razpolaganja nad blagom s slovenske družbe na hrvaškega kupca. V svojem opisu namreč navajate, da je hrvaški kupec zadevno blago prevzel že na ozemlju Nemčije, na podlagi tega pa lahko le predvidevam, da je do prenosa pravice do razpolaganja nad blago z vaše družbe na hrvaškega kupca prišlo že v Nemčiji in ne šele na Hrvaškem. To izpostavljam zlasti zaradi odločitve Sodišča EU v sodbi v zadevi C-386/16 (Toridas). V omenjeni sodbi je namreč Sodišče EU odločilo, da dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec s sedežem v prvi državi članici (torej v vašem primeru je Nemčija), ni oproščena DDV, če pridobitelj, identificiran za namene DDV v drugi državi članici (v vašem primeru je to slovenska družba), pred sklenitvijo te transakcije dobave obvesti dobavitelja o svoji nameri takojšnje prodaje blaga pred njegovim prevozom iz prve države članice davčnemu zavezancu s sedežem v tretji državi članici (torej v vašem primeru je to hrvaški kupec), kateremu bo to blago tudi odpeljal, če je bila ta druga dobava dejansko opravljena in je bilo blago nato prepeljano iz prve države članice v državo članico tretjega davčnega zavezanca.

Celotna sodba sodišča EU za naročnike portala DDV asistenca

Velja še posebej opozoriti, da v tristranskih poslih drugi v verigi (torej v konkretnem primeru slovenska družba) ne