SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 3. oktobra 2019(*)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Nakup živil – Odbitek vstopnega davka – Zavrnitev odbitka – Morebitni fiktivni dobavitelj – Goljufija na področju DDV – Zahteve v zvezi z vednostjo kupca – Uredba (ES) št. 178/2002 – Obveznosti sledljivosti živil in identifikacije dobavitelja – Uredbi (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 882/2004 – Obveznost registracije nosilcev živilske dejavnosti – Vpliv na pravico do odbitka DDV“
V zadevi C‑329/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (vrhovno sodišče, Latvija) z odločbo z dne 10. maja 2018, ki je prispela na Sodišče 17. maja 2018, v postopku
Valsts ieņēmumu dienests
proti
„Altic“ SIA,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Prechal, predsednica senata, F. Biltgen (poročevalec), J. Malenovský, C. G. Fernlund, sodniki, in L. S. Rossi, sodnica,
generalni pravobranilec: M. Bobek,
sodni tajnik: M. Aleksejev, vodja oddelka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. marca 2019,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za „Altic“ SIA A. Purmalis, advokāts,
– za latvijsko vlado I. Kucina in V. Soņeca, agentki,
– za špansko vlado L. Aguilera Ruiz, agent,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios, J. Jokubauskaitė in A. Sauka, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 22. maja 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 168(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 2006/112).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Valsts ieņēmumu dienests (latvijska davčna uprava, v nadaljevanju: davčna uprava) in družbo „Altic“ SIA zaradi zahtevka za plačilo zneska vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) za nakup semen oljne ogrščice, naslovljenega na družbo Altic, ki ga je družba Altic plačala in nato odbila, ter globe in zamudnih obresti.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 168(a) Direktive 2006/112 določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec“.
4 Člen 178(a) te direktive določa:
„Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
(a) za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova XI“.
5 Člen 273, prvi odstavek, navedene direktive določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.“
6 V uvodnih izjavah 28 in 29 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 463) je navedeno:
„(28) Izkušnje so pokazale, da je delovanje notranjega trga z živili in krmo lahko ogroženo, kadar ni omogočena sledljivost živil in krme. Zato je treba uvesti celovit sistem sledljivosti v dejavnostih živil in krme, da se lahko izvedejo ciljno usmerjeni in natančni umiki proizvodov ali ustrezno obvestijo potrošniki ali nadzorni uradniki, s čimer se prepreči možnost nepotrebnih nadaljnjih motenj pri težavah z varnostjo živil.
(29) Zagotoviti je treba, da dejavnost živil ali krme, vključno z uvoznikom, lahko ugotovi vsaj podjetje, ki je dobavilo živilo, krmo, žival ali snov, ki je lahko sestavni del živila ali krme, s čimer se pri preiskavi zagotovi sledljivost v vseh fazah.“
7 Za namene te uredbe njen člen 3, točka 15, opredeljuje pojem „sledljivost“ kot „možnost sledenja in spremljanja živila, krme, živali, ki daje hrano, ali snovi, ki je namenjena za vključitev v živilo ali se zanjo pričakuje, da bo vključena v živilo ali krmo, skozi vse faze pridelave, predelave in distribucije“.
8 Člen 17(2), tretji pododstavek, navedene uredbe določa:
„Države članice določijo tudi predpise za ukrepe in sankcije pri kršitvah zakonodaje o živilih in krmi. Predvideni ukrepi in sankcije morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.“
9 V členu 18 iste uredbe, naslovljenem „Sledljivost“, je določeno:
„1. Za vsa živila, krmo, živali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih ali krmi, se zagotovi sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije.
2. Nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme mora biti omogočeno določiti vsako osebo, ki jim je dobavila živilo, krmo, žival za pridobivanje hrane ali snov, namenjeno uporabi ali za katero se pričakuje, da se bo uporabila v živilu ali krmi.
Nosilci dejavnosti zato vzpostavijo sisteme in postopke, ki omogočajo sporočanje teh informacij pristojnim organom na njihovo zahtevo.
[…]“.
10 Člen 6(2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 319) določa:
„Zaradi registracije obrata vsak nosilec živilske dejavnosti na način, ki ga zahteva ustrezen pristojni organ, le-tega obvesti o vsakem obratu pod njegovim nadzorom, ki opravlja katero koli stopnjo proizvodnje, predelave in distribucije hrane.
Nosilci živilske dejavnosti zagotovijo tudi, da ima pristojni organ vedno najnovejše podatke o obratih, vključno z obvestilom o vsaki pomembni spremembi dejavnosti ali zaprtju obstoječega obrata.“
11 Člen 31(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 45, str. 200) določa:
„(a) Pristojni organi določijo postopke, ki jih nosilci dejavnosti na področju krme in živil spoštujejo, ko zaprosijo za registracijo svojih obratov v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004, Direktivo [Sveta] 95/69/ES [z dne 22. decembra 1995 o določitvi pogojev in podrobnih določb za odobritev in registracijo določenih obratov in posrednikov, delujočih v sektorju krme za živali in o spremembah direktiv 70/524/EGS, 74/63/EGS, 79/373/EGS in 82/471/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 18, str. 365)], ali novo uredbo o higieni krme.
(b) Sestavijo in sprotno dopolnjujejo seznam nosilcev dejavnosti na področju krme in živil, ki so registrirani. Kadar takšen seznam že obstaja za druge namene, se lahko uporabi tudi za namene te uredbe.“
Latvijsko pravo
12 Člen 10(1), točka 1, likums par pievienotās vērtības nodokli (zakon o DDV) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, določa:
„Samo davčni zavezanec, ki je registriran pri [davčni upravi], ima pravico, da v obračunu DDV od zneska davka, ki ga je treba plačati, na podlagi vstopnega davka odbije znesek davka, navedenega na računih, ki jih je prejel od drugih davčnih zavezancev za kupljeno blago ali opravljene storitve, da zagotovi lastne obdavčljive transakcije, vključno s transakcijami, opravljenimi v tujini, ki bi bile obdavčljive, če bi bile opravljene na nacionalnem ozemlju.“
… 
