SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 12. septembra 2018 (jezik postopka: romunščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Pravica do odbitka – Pridobitve blaga davčnega zavezanca, ki ga je davčna uprava razglasila za ‚nedejavnega‘ – Zavrnitev pravice do odbitka – Načeli sorazmernosti in nevtralnosti DDV“
V zadevi C‑69/17,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Curtea de Apel București (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija) z odločbo z dne 16. novembra 2016, ki je na Sodišče prispela 8. februarja 2017, v postopku
Siemens Gamesa Renewable Energy România SRL, prej Gamesa Wind România SRL,
proti
Agenția Națională de Administrare Fiscală – Direcția Generală de Soluționare a Contestațiilor,
Agenia Naională de Administrare Fiscală - Direcia Generală de Administrare a Marilor Contribuabili,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Rosas (poročevalec), predsednik senata, C. Toader in A. Prechal, sodnici,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Siemens Gamesa Renewable Energy România SRL A. Stănoiu in O. Marian, avocai,
– za romunsko vlado sprva H. R. Radu, nato C.-R. Canăr, R. I. Haieganu in L. Liu, agenti,
– za Evropsko komisijo G.-D. Balan in R. Lyal, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 2006/112).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Siemens Gamesa Renewable Energy România SRL, nekdanjo Gamesa Wind România SRL (v nadaljevanju: Gamesa), na eni strani ter Agenia Naională de Administrare Fiscală – Direcia Generală de Soluionare a Contestaiilor (nacionalna agencija davčne uprave – generalna direkcija za obravnavanje pritožb, Romunija) in Agenia Naională de Administrare Fiscală – Direcia Generală de Administrare a Marilor Contribuabili (nacionalna agencija davčne uprave – generalna direkcija za velike davčne zavezance, Romunija) na drugi glede pravice družbe Gamesa do odbitka davka na dodano vrednost (DDV), plačanega za pridobitve iz obdobja, v katerem je identifikacijska številka družbe za namene DDV prenehala.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 1(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112, iz njenega naslova 1, „Predmet in področje uporabe“, določa:
„Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.“
4 Člen 9(1) te direktive določa:
„,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve […] Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 167 navedene direktive določa:
„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“
6 Člen 168 navedene direktive, ki je uvrščen v njen naslov X, „Odbitki“, določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago in storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
7 Člen 178 Direktive 2006/112 določa:
„Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
(a) za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga in opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova XI;
[…]“
8 Člen 179, prvi odstavek, te direktive določa:
„Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, dolgovanega za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se uveljavlja v skladu z določbami člena 178.“
9 Člen 213(1), prvi pododstavek, navedene direktive določa:
„Vsak davčni zavezanec prijavi začetek, spremembo ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec.“
10 Člen 214(1) iste direktive določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so naslednje osebe identificirane s posamično številko:
(a) vsak davčni zavezanec, razen davčnih zavezancev iz člena 9(2), ki na njihovem ozemlju dobavlja blago ali opravlja storitve, v zvezi s katerimi ima pravico do odbitka DDV, razen dobav blaga ali opravljanja storitev, za katere DDV plača izključno prejemnik storitev ali oseba v skladu s členi 194 do 197 in členom 199;
[…]“
11 Člen 250(1) Direktive 2006/112 določa:
„Vsak davčni zavezanec mora predložiti obračun DDV, ki vsebuje vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna in odbitkov, in, kolikor je to potrebno za določitev osnove za obdavčitev, skupno vrednost transakcij, ki se nanašajo na ta davek in odbitke, ter vrednost kakršnih koli oproščenih transakcij.“
12 Člen 252 te direktive podrobneje določa:
„1. Obračun DDV je treba predloži[ti] v roku, ki ga predpišejo države članice. Ta rok ne sme biti daljši od dveh mesecev po poteku posameznega davčnega obdobja.
2. Države članice določijo davčno obdobje na en, dva ali tri mesece.
Države članice pa lahko določijo drugačna davčna obdobja pod pogojem, da ta obdobja ne presežejo enega leta.“
13 Člen 273, prvi odstavek, navedene direktive določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.“
Romunsko pravo
14 Člen 11(1a) Legea nr. 571/2003 privind Codul fiscal (zakon št. 571/2003 o davčnem zakoniku) z dne 22. decembra 2003 (Monitorul Oficial al României, št. 927 z dne 23. decembra 2003) v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: davčni zakonik), določa:
„Davčni organi ne upoštevajo transakcij, ki jih izvede zavezanec, ki je bil s sklepom predsednika nacionalne…
