SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 24. novembra 2022 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člena 167 in 168 – Pravica do odbitka vstopnega DDV – Načelo prepovedi goljufije – Dobavna veriga – Zavrnitev pravice do odbitka v primeru goljufije – Davčni zavezanec – Drugi pridobitelj blaga – Goljufija, ki se nanaša na del DDV, dolgovanega pri prvi pridobitvi – Obseg zavrnitve pravice do odbitka“
V zadevi C‑596/21,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Finanzgericht Nürnberg (finančno sodišče v Nürnbergu, Nemčija) z odločbo z dne 21. septembra 2021, ki je na Sodišče prispela 28. septembra 2021, v postopku
A
proti
Finanzamt M,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi E. Regan, predsednik senata, D. Gratsias (poročevalec), M. Ilešič, I. Jarukaitis, in Z. Csehi, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Pikamäe,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za nemško vlado J. Möller in R. Kanitz, agenta,
– za češko vlado O. Serdula, M. Smolek, in J. Vláčil, agenti,
– za Evropsko komisijo R. Pethke in V. Uher, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 167, 168 in 178 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 (UL 2010, L 189, str. 1) (v nadaljevanju: Direktiva 2006/112).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med osebo A in Finanzamt M (davčni urad v M, Nemčija) (v nadaljevanju: davčna uprava) glede zavrnitve pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) iz naslova pridobitve vozila, ki je bila opravljena v davčnem letu 2011.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V skladu s členom 14(2)(c) Direktive 2006/112 iz poglavja 1, naslovljenega „Dobava blaga“, naslova IV te direktive, naslovljenega „Obdavčljive transakcije“, se prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, šteje za dobavo blaga.
4 Člen 167 Direktive 2006/112, ki je v poglavju 1 z naslovom „Nastanek in obseg pravice do odbitka“ pod naslovom X te direktive, naslovljenim „Odbitki“, določa:
„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka..“
5 Člen 168 navedene direktive, ki je v istem poglavju 1, določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“.
6 Člen 178 iste direktive iz poglavja 4, naslovljenega „Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka“, navedenega naslova X določa:
„Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
a) za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova XI;
[…]“.
7 Člen 203 Direktive 2006/112, ki je v poglavju 1, naslovljenem „Obveznost plačila“, naslova XI te direktive, naslovljenega „Obveznosti davčnih zavezancev in nekaterih oseb, ki niso davčni zavezanci“, določa:
„DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki izkaže DDV na računu.“
8 Člen 273 navedene direktive iz poglavja 7, naslovljenega „Druge določbe“, naslova XI iste direktive določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.“
Nemško pravo
9 Člen 3(3) Umsatzsteuergesetz (zakon o prometnem davku, v nadaljevanju: UStG) določa:
„Pri komisijskem poslu (člen 383 Handelsgesetzbuch [trgovinski zakonik]) med komitentom in komisionarjem obstaja dobava. Pri proviziji na prodajo kot odjemalec šteje komisionar, pri proviziji na nakup pa komitent.“
10 Člen 15(1) UStG v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja v postopku v glavni stvari, določa:
„Podjetnik lahko kot vstopni davek odbije:
zakonsko dolgovani znesek davka iz naslova dobav in drugih storitev, ki jih njegovemu podjetju zagotovi drug podjetnik. Za odbitek vstopnega davka mora imeti podjetnik račun, ki je izstavljen v skladu s členoma 14 in 14a. […]“.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
11 Oseba A, trgovec in tožeča stranka v postopku v glavni stvari, je leta 2011 od osebe C, ki se je izdajala za osebo W, kupila rabljen avtomobil za potrebe svojega podjetja (v nadaljevanju: sporno vozilo). Oseba W je vedela, da se je oseba C izdajala zanjo in je s tem soglašala. Oseba C je osebi W za dobavo spornega vozila poslala račun v višini 52.100,84 EUR, skupaj z DDV v višini 9899,16 EUR, medtem ko je oseba W nato tožeči stranki v postopku v glavni stvari poslala račun v višini 64.705,88 EUR, skupaj z DDV v višini 12.294,12 EUR. Oseba W je ta račun izročila osebi C, ta pa ga je posredovala tožeči stranki v postopku v glavni stvari.
12 Oseba A je osebi C plačala skupni znesek 77.000 EUR, ki je bil sestavljen iz 64.705,88 EUR iz naslova vrednosti blaga in 12.294,12 EUR iz naslova s tem povezanega DDV. Oseba C je vse te zneske obdržala. Oseba C je v svojih računovodskih izkazih in davčnih obračunih vknjižila prodajno ceno v znesku 52.100,84 EUR, skupaj z DDV v višini 9899,16 EUR, kot je bila navedena na računu, ki ga je izdala osebi W. Oseba C se je zato omejila na plačilo pobranega davka v zvezi z zadnjenavedenim zneskom, in sicer 9899,16 EUR. Oseba W transakcije ni knjižila niti v svojih računovodskih izkazih niti v davčnih obračunih in torej iz tega naslova ni plačal davka.
13 Oseba A za nakup spornega avtomobila zahteva odbitek zneska 12.294,12 EUR iz naslova vstopnega DDV. Davčna uprava pa meni, da oseba A ne more izvrševati pravice do odbitka za noben vstopni znesek iz naslova DDV, ker ni mogla prezreti davčne goljufije, ki jo je storila oseba C.
14 Predložitveno sodišče meni, da bi morala oseba A ob upoštevanju pojava več dogodkov, ki jih opredeljuje kot „neobičajni“, preveriti identiteto svojega sopogodbenika.…
