SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 9. decembra 2021 (jezik postopka: češčina)
„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 168 – Pravica do odbitka vstopnega davka – Vsebinski pogoji za pravico do odbitka – Dobaviteljev status davčnega zavezanca – Dokazno breme – Zavrnitev pravice do odbitka, kadar resnični dobavitelj ni bil ugotovljen – Pogoji“
V zadevi C‑154/20,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče, Češka republika) z odločbo z dne 11. marca 2020, ki je na Sodišče prispela 31. marca 2020, v postopku
Kemwater ProChemie s. r. o.
proti
Odvolací finanční ředitelství,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi C. Lycourgos, predsednik četrtega senata v funkciji predsednika desetega senata, I. Jarukaitis (poročevalec) in M. Ilešič, sodnika,
generalni pravobranilec: P. Pikamäe,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Odvolací finanční ředitelství T. Rozehnal,
– za češko vlado M. Smolek, O. Serdula in J. Vláčil, agenti,
– za špansko vlado S. Jiménez García, agent,
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér in R. Kissné Berta, agenta,
– za Evropsko komisijo A. Armenia in M. Salyková, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Kemwater ProChemie s. r. o. in Odvolací finanční ředitelství (finančni direktorat, pristojen za pritožbe, Češka republika) (v nadaljevanju: finančni direktorat) zaradi zavrnitve pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) iz naslova opravljanja storitev oglaševanja v letih 2010 in 2011.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 9(1) Direktive 2006/112 določa:
„,Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
,Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
4 Člen 168 te direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
5 Člen 178 navedene direktive določa:
„Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
(a) za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga in opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu s členi 220 do 236 in členi 238, 239 in 240;
[…]“
6 Člen 273, prvi odstavek, Direktive 2006/112 določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.“
7 Člen 287 te direktive določa:
„Države članice, ki so pristopile po 1. januarja 1978, lahko oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti naslednjih zneskov v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njihovega pristopa:
[…]
(7) Češka: 35 000 EUR;
[…]“
Češko pravo
8 V skladu s členom 6(1) zákon č. 235/2004 Sb., o dani z přidané hodnoty (zakon št. 235/2004 o davku na dodano vrednost) davčni zavezanec s sedežem v Češki republiki postane zavezan za plačilo DDV, kadar njegov promet, ustvarjen v največ zadnjih dvanajstih zaporednih mesecih, preseže 1.000.000 čeških kron (CZK) (približno 39.250 EUR), razen če gre za osebo, ki opravlja izključno oproščene transakcije brez pravice do odbitka davka.
9 Člen 29 tega zakona vsebuje določbe, s katerimi je prenesen člen 178(a) Direktive 2006/112.
10 Člena 72 in 73 navedenega zakona natančneje določata pogoje za pravico do odbitka DDV. Na podlagi teh členov ima davčni zavezanec, ki je dolžan plačati DDV, pravico do odbitka vstopnega DDV, ki mora ustrezati izstopnemu davku, ki ga je prijavil davčni zavezanec, tako da pravice do odbitka ni mogoče uveljavljati, če ni nastala obveznost plačila izstopnega davka
11 Člen 94a(1) istega zakona določa, da davčni zavezanec s sedežem ali poslovno enoto v Češki republiki, ki opravlja ali bo opravljal transakcije s pravico do odbitka, lahko vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke.
12 V skladu s členom 92(3) zákon č. 280/2009 Sb., daňový řád (zakon št. 280/2009 o sprejetju zakonika o davčnem postopku) davčni zavezanec dokaže vse okoliščine, ki jih mora navesti v običajnem obračunu davka, dodatnem obračunu davka in drugih vlogah.
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
13 Češki davčni organ je po davčnem nadzoru, ki se je začel 25. aprila 2012 in se je nanašal na obračunska obdobja od avgusta do oktobra 2010, od aprila do junija 2011 in avgust 2011, družbi Kemwater ProChemie, ki je gospodarska družba s sedežem v Češki republiki, zavrnil pravico do odbitka DDV, ki ga je ta plačala za storitve oglaševanja na golf turnirjih v letih 2010 in 2011. Glede na davčne dokumente je te storitve opravljala družba Viasat Service s. r. o., in sicer za 120.000 CZK (približno 4708 EUR), kar je zajemalo 20 % DDV, za vsako obračunsko obdobje.
14 Češki davčni organ je, ne da bi podvomil o resničnosti zadevnih storitev, ugotovil, da je član upravnega odbora družbe Viasat Service navedel, da ni vedel, da je te storitve opravljala ta družba, in da družba Kemwater ProChemie ni mogla dokazati, da je bila navedena družba res dobaviteljica navedenih storitev. Ker je davčni organ menil, prvič, da identiteta dobavitelja oziroma dobaviteljev in njihov status zavezanca za DDV nista bila ugotovljena, in…
