Smo zavezanci za DDV. Naročili smo blago v 3. državi (Kitajska). Račun smo dobili od Alibabe. Zaračunali so nam slovenski DDV. Na računih ni nobenih davčnih št. Kako zajamemo ta račun? Samoobdavčitev na neto (3. države)?
Četrti odstavek 67. člena ZDDV-1 določa, da če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan DDV od osebe, ki ga po tem zakonu ne sme izkazati, ne sme odbiti izkazanega DDV, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV plača. Posebna ureditev iz poglavja 6.b ZDDV-1 se med drugim uporablja za prodajo blaga na daljavo. Skladno s prvim odstavkom 130j člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko uporablja posebno ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, kadar prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago (se vključi v uvozni VEM sistem).
Peti odstavek 6. člena ZDDV-1 določa, da »prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga« pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža s tretjega ozemlja ali iz tretje države kupcu v državi članici, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju tega blaga, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
- dobava blaga je opravljena davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV v skladu s prvim odstavkom 3. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, ali kateri koli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec, in
- dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.
Torej, kadar blago od takšnih prodajalcev (na primer od Alibabe) nabavi davčni zavezanec, ki je v Sloveniji identificiran za DDV, pogoji za obračun DDV po teh posebnih ureditvah niso izpolnjeni. Posledično tako strogo na podlagi trenutno veljavnih zakonskih določb menim, da davčni zavezanec (kupec blaga) tako obračunanega DDV ne sme odbiti.
Čeprav je to v praksi nekoliko nerealno pričakovati, pa menim, da je edina rešitev te zadeve ta, da se prodajalca pozove, naj postopek in posledično račun ustrezno popravi. Menim tudi, da bi zaradi povečanega števila tovrstnih primerov, moral svoje stališče glede tega izdati tudi davčni organ. Žal tega še nisem zasledila.
Dobili smo avans iz EU v npr. 01/24. Včasih za storitve, včasih za blago. Dobava storitev/blaga bo naslednji mesec npr. 02/24. Ali moramo izdati avansni račun v 01/24? Ali ga moramo vnesti v VIES 01/24 in DDV-O?
Skladno z d. točko drugega odstavka 90. člena ZDDV-1 mora davčni zavezanec v rekapitulacijsko poročilo navesti tudi podatke za vsako osebo, ki pridobiva blago ali prejema storitve, skupno vrednost dobav blaga in skupno vrednost storitev, ki jih je opravil. Nadalje tretji odstavek istega člena tega zakon določa, da se ta vrednost prijavi za koledarski mesec, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV. Peti odstavek 33. člena ZDDV-1 določa, da če je plačilo izvršeno preden je blago dobavljeno ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila. Vendar pa prvi odstavek 36. člena PZDDV določa, da če davčni zavezanec izvrši plačilo, preden je opravljena pridobitev blaga znotraj Unije, ne nastane obveznost obračuna DDV.
Na podlagi vsega navedenega torej menim, da če davčni zavezanec v januarju 2024 prejme predplačilo za bodočo storitev, katere kraj se določi po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 in bo ta kraj v drugi državi članici, se to prejeto predplačilo poroča že v rekapitulacijsko poročilo za januar 2024 (ob predpostavki, da je ta storitev v drugi državi obdavčena seveda). Za to predplačilo je davčni zavezanec skladno s 4. točko prvega odstavka 81. člena ZDDV-1 dolžan izdati račun. Tega računa za predplačilo pa mu ni treba izdati, če do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izda račun za opravljeno storitev (prvi odstavek 144. člena PZDDV) – v rekapitulacijsko poročilo pa se vseeno poroča že v januar 2024.
Ker predplačila za bodoče oproščene dobave blaga znotraj Unije (po 1. točki 46. člena ZDDV-1) n povzročijo nastanka obveznosti obračuna DDV, se jih ne poroča v rekapitulacijsko poročilo niti zanj ne obstaja obvezna izdaja računov za predplačilo.
Vse navedeno se tudi sklada z navodili za izpolnjevanje rekapitulacijskega poročila, kjer je med drugim navedeno:
Davčni zavezanec mora v rekapitulacijskem poročilo poročati o davčnih zavezancih in pravnih osebah, ki niso davčni zavezanci, so pa identificirane za namene DDV, katerim bo opravil storitve, za katere je bilo prejeto predplačilo, ki niso storitve, ki bi bile oproščene plačila DDV v državi članici, v kateri je transakcija obdavčljiva.
V rekapitulacijsko poročilo se ne vpisujejo vrednosti prejetih predplačil za dobave blaga davčnim zavezancem v druge države članice
Avansi računi prejeti iz EU in iz 3. držav. Ali jih moram vnesti v DDV-O?
Na vaše vprašanje ni mogoče odgovoriti, saj ne vem, na kaj se »avansni računi« sploh nanašajo. Če davčni zavezanec na primer izvrši predplačilo za bodočo storitev po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1, ki mu jo bo opravil davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, mora slednji od tega danega predplačila obračunati DDV (glej peti odstavek 33. člena in 3. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1). Posledično se ta transakcija poroča v obračun DDV. Če gre za predplačilo za bodočo pridobitev blaga iz Unije od davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici, skladno s prvim odstavkom 36. člena PZDDV obveznost ne nastane in se te transakcije v obračun DDV ne poroča. Enako velja za predplačila, povezana z bodočim uvozom blaga (glej 36.b člen PZDDV).
Smo slovenski zavezanec in imamo nepremičnino na Hrvaškem, ki jo oddajamo zaposlenim. Zdaj bomo nepremičnino obnavljali, izvajalec je slo podjetje s slovensko številko. Obnova zajema tako gradbene storitve kot tudi opremo v skupni vrednosti 120.000 EUR. Kako pravilno obračunamo DDV? Ali se mora kdo registrirati na Hrvaškem?
Če vaša družba oddaja nepremičnino v najem na Hrvaškem neposredno končnim potrošnikom in gre za obdavčen najem (turistične nastanitve), potem se je morala tam že identificirati za namene DDV oziroma se vključiti v EU VEM sistem, saj je do DDV po 47. členu Direktive Sveta 2006/112/ES upravičena Hrvaška. Če bo slovenski davčni zavezanec opravil dobavo blaga z instaliranjem na Hrvaškem, se skladno s 36. členom Direktive Sveta 2006/112/ES kot kraj te dobave šteje Hrvaška. Če vaša družba kot prejemnica te dobave na Hrvaškem ni identificirana za namene DDV (je vključena v EU VEM sistem), bo moral za pobiranje tega DDV poskrbeti izvajalec sam. Na Hrvaškem bo torej moral preveriti svoje obveznosti glede registracije za namene DDV.
Avansni računi izdani po 76. členu. Ali jih moramo zajeti v RPO in DDV-O?
Prvi odstavek 33.a člena ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in je določen kot plačnik DDV na podlagi 76.a člena tega zakona, obračunati DDV tudi od danih predplačil na dan izvršitve predplačila. Ker v tem primeru nastane obveznost obračuna DDV, morata oba, plačnik in prejemnik predplačila za dobavo po 76.a členu ZDDV-1 to predplačilo poročati v obračun DDV, prejemnik predplačila pa v PD-O.
Pridobili smo nemško davčno številko za potrebe prodaje preko nemškega Amazona – odprema iz Nemčije. Če prodamo še nekaj sami iz Slovenije končnemu potrošniku v Nemčiji, ali se odda DDV preko agencije, ki…
