Klepetalnica je na voljo za prenos v pdf obliki tukaj.
V podjetju imamo vzpostavljen sistem skladiščenja na odpoklic, dobavitelj k nam v začetku leta pripelje material, ki ga izvzamemo konec leta, pri tem se cena konec leta spremeni od tiste ob vnosu. Katera cena je pravilna za poročanje v DDV-O? Prav tako se cena lahko spremeni v odvisnosti od obsega izvzema - t.i. scaling prices, ali je to dovoljeno pri skladiščenju na odpoklic?
Za uporabo posebne ureditve skladiščenja na odpoklic morajo biti izpolnjeni pogoji iz 9.a člena ZDDV-1. Ne vem, če pravilno razumem vaše vprašanje. Če je vaša družba kupec blaga in imate s konkretnim prodajalcem sklenjeno pogodbo o skladiščenju na odpoklic, potem vaša družba pridobitev tega blaga v Sloveniji v obračunu DDV poroča, ko je blago izvzeto in po ceni, ki je odgovorjena s prodajalcem. Upoštevate torej prvi odstavek 36. člena ZDDV-1, oziroma pravila tržnih cen iz 36a. člena, če gre za takšno situacijo.
Podjetje A (najemodajalec) je podjetju B (najemniku) prefakturiralo polovico stroškov za nabavo peletov za ogrevanje, kot je dogovorjeno v najemni pogodbi.
Podjetje A je nabavilo pelete v Avstriji (obrnjena davčna obveznost) in je polovico zneska prefakturiralo po davčni stopnji 0% DDV (račun iz Avstrije priložen).
Ali podjetje B zavede prejet račun v davčno knjigo kot oproščen promet ali pa tega računa sploh ne zavede v davčno knjigo?
Vsebine pogodbe ne poznam, zato lahko odgovorim le na vaše parcialno vprašanje. Če je davčni zavezanec A (predvidevam, da je identificiran za namene DDV v Sloveniji) najprej pridobil blago iz druge države članice (blago je bilo nabavljeno po splošni ureditvi od prodajalca, ki je v drugi državi članici identificiran za namene DDV) v Slovenijo, mora slednji skladno s 5. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 obračunati DDV od te pridobitve na podlagi samoobdavčitve. Če nato to blago dobavi na ozemlju Slovenije davčnemu zavezancu B, mora za dobavo tega blaga obračunati slovenski DDV. Odgovor temelji na predpostavki, da je do prenosa pravice do razpolaganja nad blagom z družbe A na družbo B prišlo šele v Sloveniji.
Smo veliko trgovsko podjetje z dobavitelji (tujimi in domačimi) imamo dogovorjen popust v primerih predčasnega plačila to je vse dogovorjeno v pogodbi(se to smatra kot kasnejsi ali takojsnji popust?) z vsakim dobaviteljem posebej, kar pomeni, da nam pošlejo račun na katerem je osnova+ddv v primeru, da se drzimo rokov ki so navedeni v pogodbi si sami zmanjsamo račun za recimo 3%, kar pomeni da je osnova in ddv nizji za 3%.Večinoma dobimo cez čas nazaj dobropis za te 3%.Dobropis mi ne zavedemo v evidence,tako delamo ze zelo dolgo časa in vedno je bilo iz strani Fursa vse vredu, sedaj pa smo dobili opozorilo, da naš postopek ni pravilen in bi prosila za vaše mnenje
Predlagam, da si preberete moje stališče glede popustov pri predčasnem plačilu v portalu DDV asistenca z naslovom »Predčasno plačilo računa dobavitelju in znižanje davčne osnove« z dne 1.7.2023. Imate še nekaj ostalih odgovorov na to temo. Ker je tega veliko, tukaj vseh strokovnih argumentov ne morem napisati, zato le na kratko: če popust ob dobavi blaga še ni odobren, ne morem govoriti o takojšnjem popustu, pač pa o kasnejšem znižanju davčne osnove na strani dobavitelja. Pogoj za to je med drugim tudi obvestilo kupcu, da ta nima pravice, da si DDV, ki se tudi zniža, odbije. Ne morem pa komentirati stališča FURS, ki ga omenjate, saj ne vem, kakšen je njihov argument. Namreč, sama menim, da kupec mora znižati odbitek DDV takoj, ko se spremenijo pogoji (več o nejasnosti zakonodaje glede tega pišem v prej navedenem odgovoru).
Kako pravilno poknjižiti oz. obračunati DDV za artikle, ki jih iz različnih razlogov brezplačno dobimo od dobavitelja? Nekaj primerov:
- artikel je zaveden na računu s ceno 0 EUR,
- dobavitelj nam pošlje 2 kos preveč (nista zavedena na računu) in reče naj artikle obdržimo
- dobavitelj pošlje 100 kos artiklov, ki jim čez 1 mesec poteče rok uporabe. Ker želimo nove, pošlje nove, te pa obdržimo brezplačno.
Kako postopamo naprej pri obračunu DDV, če te iste artikle prodamo naprej kupcu?
Vaše vprašanje zahteva precej pojasnil, vseh pa tukaj tako hitro ne morem podati, zato odgovor napišem le na kratko ob predpostavki, da gre tako pri pridobitvi blaga kot pri njegovi dobavi za običajna domače transakcije (ne gre za poslovanje s tujino). Prav tako nisem vešča knjigovodskega pripoznavanja in knjiženja, pač pa lahko podam odgovor le z DDV vidika. Torej, če blago prejmete brezplačno in NE GRE za obdavčljivo nabavo (tega ne vem, ker ne poznam vaših nabavnih pogojev in tako ne morem presojati, ali gre res za brezplačne nabave, ki niso obdavčljiv, ali pa so te nabave del drugih nabav, ki so obdavčljive), se teh nabav v obračun DDV ne poroča, saj ni nit davčne osnove niti obračuna DDV. Če vaša družba blago dobavi za plačilo na ozemlju Slovenije, mora od tega blaga obračunati DDV, ne glede na to, da je to blago prejela brezplačno.
Slovenski zavezanec za ddv (A) izda račun drugemu slovenskemu zavezancu za ddv (B) in sicer za storitev polaganja keramike. Zavezanec A je kooperant. Storitev gre za nadaljno prodajo. Vprašanje je ali je račun pravilno izdan z obrnjeno davčno stopnjo 9,5% ali bi morala biti obrnjena stopnja 22%?
Pogojev za uporabo nižje, 9,5% DDV v gradbeništvu je več. Zgolj informacija, da prejemnik storitev polaganja keramike »uporabi za nadaljnjo uporabo«, nikakor ni dovolj, da bi vam odgovor podala, ker ne vem, kaj to pomeni. Med drugim bi bilo treba preveriti, če gre za investitorja, ki gradi stanovanja za trg in če da, kakšna so ta stanovanja itd.
Podjetje iz Slovenije bo nabavilo stroj v Italiji, katerega bo prodalo v tretjo državo. Stroj bi v Italiji prevzel kar kupec sam oz.njegov prevoznik. Za izvozno carinjenje bo poskrbelo slovensko podjetje. Glede na to, da v kolikor kupec prevzame blago v Italiji in bi se mu s tem tam prenesla pravica do razpolaganja z blagom, ali bi bilo v redu, če slovensko podjetje izstavi račun oproščeno po 52.členu ZDDV-1 in na račun napiše npr.: >>Do izstopa blaga iz območja EU, je prodajalec / izvoznik lastnik blaga<<? Najraje bi namreč posel izvedli tako, da bi kupec sam prišel po blago... Bi bilo to dovolj, ali moramo obvezno prejeti še račun od prevoznika za ta del poti? Moramo biti še na kaj pozorni?
Na veliko stvari bi vas morala tukaj opozoriti, zato ta način pridobivanja nasveta ni primeren in vam svetujem, da se zadevi nekoliko boj posvetite. Poleg tega ni jasno, kje se postopek izvoza sploh začne. Če se že v Italiji, morate vpleteni tam preveriti svoje obveznosti.
Podjetje je svoje zaposlene odpeljalo na izlet-team building. Najeli so čoln. Ali je strošek v tem primeru priznan in ali se lahko odbije vstopni ddv?
Odgovor lahko podam le z DDV vidika. Skladno z d. točko 66. člena ZDDV-1 davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od stroškov zabave ob poslovnih in družabnih stikih.
Slovensko podjetje zavezanec za ddv, izda račun v imenu in za račun hrvaškega zavezanca slovenskemu zavezancu za najem plovila. Račun je izdan brez ddv, s klavzulo: DDV ni zaračunan v skladu s c točko 6. odstavka 36. člena ZDDV 1.
Smatram da je najem neobdavčen glede na klavzulo.
Z vašo trditvijo ne morem strinjati. Omenjena c. točka šestega odstavka 36. člena ZDDV-1 nima nobene veze z tem, kdo v čigavem imenu izda račun. Več pa ne morem komentirati, ker ne vem, ali šlo v opisanem primeru za samofakturiranje ali izdajanje računa s strani tretje osebe za račun izvajalca (v opisu omenjate slovensko podjetje in slovenskega zavezanca, pa ne vem, ali gre za isto osebo).
Zavezanec za ddv (izdelovalec plastične embalaže) je izdal račun avstrijcu zavezancu za ddv. Račun je izdal brez davka (samoobdavčitev) . Na računu je zaračunana plastična embalaža in storitev prevoza.
Ali je prav da je tudi prevoz brez ddv?
Ali v rekapitulacijskem poročilu paše pod storitev ali pod material kot embalaža?
Dobava blaga in prevoz tega blaga se obravnavata kot enotna transakcija blaga le, če dobavitelj v času prevoza z blagom razpolaga kot lastnik (tako FURS v pojasnilu št. 0920-9320/2022-1, z dne 3. 5. 2022).
Zavezanec za ddv ki se ukvarja z lepotnimi storitvami (frizerstvo, ličenje...) in prodajo s tem povezanih izdelkov (šamponi, balzami...). Stranki bodo prodali bon za katerega še ne vedo kako ga bo izkoristila-ali za storitev ali za nakup blaga.
Kako je pravilno izdati račun? Z ddv -jem ali neobdavčeno?
Najprej je treba preveriti, če gre za kupon. Skladno z 18.a členom ZDDV-1 je za namene tega zakona »kupon« instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot plačilo ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, pri čemer so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev navedeni na samem instrumentu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega instrumenta. Nadalje se preveri, kakšna je vrsta tega kupona. Kupon je »enonamenski kupon« , če sta ob njegovi izdaji znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša kupon, in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitev. »Večnamenski kupon« pomeni kupon, ki ni enonamenski kupon. Če torej v vašem primeru dobavitelj izda kupon, ki ga kupec lahko izkoristi za različne nabave po različnih DDV stopnjah, menim, da gre za večnamenski kupon in do obdavčljive transakcije v trenutku njegove prodaje še ne pride. Pri prodaji se sicer lahko izda potrdilo o nakupu tega kupona, vendar do obdavčljive dobave in obveznosti izdaje računa pride šele, ko kupec ta kupon unovči, saj bo šele takrat jasno, kaj je bilo nabavljeno.
Smo podjetje, ki je zavezanec za ddv že tri leta. Vsak mesec poročamo oddajamo obrazec ddv-o. Sedaj smo bili na nekem izobraževanju seznanjeni, da bi morali tudi bančno provizijo (kot tudi strošek odobritve kredita) vnašati v obrazec ddv-o (polje 33).
- Glede na to, da tega nismo v preteklosti delali (tri leta), kaj sedaj narediti ali delamo popravke za vse nazaj ali pa preprosto te bančna provizije le od sedaj naprej vnašamo (saj ti zneski niso imeli neposrednega vpliva na odbitek ddv)?
- Ali se zavarovalne premije tudi vnašajo v DDV-O v polje 33?
- Kako je v primeru s samostojnimi podjetniki normiranci, ki imajo le en bančni račun (za osebne in poslovne zadeve), kako se razmeji strošek bančne provizije, da se vnese v DDV-o v polje 33 ? Ali pa se v teh primerih sploh ne vnaša?
Strinjam se, da se v polje 33 vpiše vse oproščene nabave (to so tudi finančne storitve iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 in zavarovalne storitve iz 1. točke tega člena. Če tega do sedaj niste vpisovali, niste pravilno izpolnjevali obračuna, zato svetujem, da v okviru zastaralnega roka za prekrške opravite popravke v tekoči obračun. Če re za samostojnega podjetnika, ki ima le en bančni račun, ki ga za poslovne namene uporablja le delno, se ta del vpisuje v obračun DDV.
Slovenski zavezanec za ddv opravi storitev selitve. Cela selitev od točke A do točke B je opravljena v Sloveniji. Zavezanec izda račun madžaru zavezancu za ddv.
Predvidevam da se račun izda z 22% ddv, ker je storitev selitve opravljena v Sloveniji, četudi je kupec madžar. Ali imam prav?
Če storitev selitve zajema zgolj prevoz blaga in prejemnik predloži veljavno madžarsko ID številko za DDV, potem se v zvezi z določanjem kraja uporabi splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Zdaj pa je treba preveriti, ali madžarski prejemnik prejme te storitve za potrebe svojega sedeža na Madžarskem ali za svojo morebitno stalno poslovno enoto za DDV v Sloveniji. Od tega je odvisno tudi, katera država je upravičena do DDV.
Samostojni podjetnik zavezanec za ddv kupuje manjši del materiala v Angliji preko spleta (znesek pod 100 eur), ki ga vstavi v končno blago (manjši sestavni del končnega blaga). Na računu ni obračunanega ddv (račun brez ddv). Sestavljeno blago se na to prodaja v SI, EU in tretje države.
- Ali je potrebno za te dobave narediti samoobdavčitev oziroma v ddv-o označiti kot neobdavčeno? Ali se vnese v DDV-o v polje 26, kot samoobdovčiterv pri uvozu blaga?
Upam, da sem pravilno razumela, da se vaše vprašanje nanaša na obračun DDV od NABAVE blaga, ki ga davčni zavezanec uvozi iz tretje države (velike Britanije). V kolikor je temu tako, menim, da bi moral biti DDV ob tem uvozu DDV obračunan. Če ni…
