Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Opredelitev pojma uvoza in izvoza z DDV vidika
Vaše vprašanje je precej široko, zato v okviru te klepetalnice le na kratko: izvoz blaga za namene DDV pomeni dobavo blaga, ki ga prodajalec ali druga oseba za njegov račun ali pridobitelj ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje zunaj Unije. To določbo je treba razlagati v povezavi s pravilom, ki določa, da dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik. Namen te oprostitve je zagotoviti obdavčitev dobave zadevnega blaga v njegovem namembnem kraju, torej kraju, kjer bodo proizvodi porabljeni. Sodišče EU je že pojasnilo, da iz pojma „odpošlje“ izhaja, da je izvoz blaga opravljen in se oprostitev dobave za izvoz uporabi, če je bila pravica do razpolaganja s tem blagom kot lastnik prenesena na pridobitelja, če je dobavitelj dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano zunaj Unije, in če je blago po tem pošiljanju ali prevozu fizično zapustilo ozemlje Unije (glej na primer C‑563/12, EU:C:2013:854, točka 24). Uvoz blaga pa pomeni: 1. vsak vnos blaga v Unijo, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Unije ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Unije ni sproščeno v prost promet v skladu s carinskimi predpisi in 2. vsak vnos drugega blaga, kot je blago iz prejšnje točke, v Unijo s tretjega ozemlja (18. člen ZDDV-1).
Davčni zavezanec iz Slovenije je opravil storitev za naročnika iz BIH, ki ima v BIH podjetje. Storitev je bila nastavitev programske opreme na stroju-softwer (nastavitev na daljavo). To storitev je SLO podjetje obračunalo brez DDV, oproščeno 1. odst. 25 člena ZDDV. IR gre v knjigo IR v STOLPEC 23 (neobdavčljiv promet, ki prinaša pravico do odbitka DDV) ne gre pa v DDV-O Obrazec. Ali je to pravilno? Kakšna je razlika, če moramo izdat račun v BIH, če je bosansko podjetje registrirano v Bosni za njihov PDV in kakšna je razlika, če je naročnik iz BIH podjetje, ki ni zavezanec za PDV (kot pri nas npr. podjetja do 50.000 EUR se lahko odločijo, da ne bodo zavezanci)? Ali to ne vpliva na IR in je razlika le, če bi fakturiral fizični osebi?
Pri določanju kraja opravljanja elektronskih storitev, kadar so te opravljene davčnemu zavezancu, se uporabi splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. V kolikor prejemnik nima statusa davčnega zavezanca, se pri določanju kraja opravljanja takšnih storitev uporabi posebno pravilo iz 30c. člena ZDDV-1. V primeru, da torej elektronsko storitev prejme davčni zavezanec za potrebe svojega sedeža v BiH ali oseba, ki ni davčni zavezanec sedež, stalno ali običajno prebivališče v BiH, takšna storitev ni predmet slovenskega DDV. V nobenem od navedenih primerov se torej slovenskega DDV ne obračuna, morate pa v obeh dokazati, da je temu res tako. Pri tem morate slediti pravilom Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (prosim, če si te določbe natančno preberete, saj je tega preveč za to klepetalnico). Konkretno vezano na vaše vprašanje menim, da v primeru, da gre za prejemnika, davčnega zavezanca, ki je v BiH oproščen obračunavanja DDV, sledite a. točki tretjega odstavka 18. člena zgoraj omenjene uredbe. Status prejemnika je pomemben tudi za obvezne elemente na izdanem računu, evidentiranje pa je enako. Transakcije se ne poroča v obračun DDV, pač pa v stolpec 27 po novi KIR.
Ali je potrebno pridobiti davčno številko poslovnega partnerja iz tretje države? Kakšna dokazila so potrebna, da dokazujemo, da je kupec ekonomski subjekt? Kupcu iz Srbije smo prodali tovorno vozilo. Na izdanem računu nismo navedli davčne številke kupca, ker le-te nismo uspeli pridobiti. Prav tako tudi ne razpolagamo
z dokazili, da je kupec res gospodarski subjekt.
Upam, da sem pravilno razumela, da gre v zadevnem primeru za izvoz blaga iz Unije (Slovenije) v BiH in da je na izvozni carinski deklaraciji kot izvoznik navedena vaša družba. Če je temu dejansko tako in posedujete potrjeno izvozno carinsko deklaracijo, da je blago dejansko fizično zapustilo Unijo, poten je ta listina tudi podlaga za evidentiranje v vaše DDV evidence. Priloga k tej listini bo vaš izdani račun, pri čemer mora vsebovati vse elemente kot jih zahtevata ZDDV-1 in PZDDV. Navedba davčne številke, oziroma identifikacijske številke za namene DDV kupca blaga pri prodaji blaga, ki se izvaža, ni zahtevana. Vse navedeno velja le, če sem pravilno razumela dejansko stanje.
Podjetje iz Slovenije je prodalo podjetju v BIH elektromotor za stroj. Ker je bila vrednost blaga pod 1.000 EUR ni bilo potrebno naredit carinske deklaracije. Poslano je bilo preko DHL. Na IR je žig, ki potrjuje odpremo. V katero polje DDV-O gre IR? In ali upoštevamo datum žiga, namesto carinske deklaracije? Katero klavzulo navedemo na računu, če je plačnik prevoza prodajalec in katero, če je kupec?
V tem primeru predlagam, da sledite petemu do sedmemu odstavku 82. člena PZDDV: Če se blago izvaža iz Unije na podlagi ustne carinske deklaracije, podane v skladu s carinskimi predpisi, se kot dokazilo o izvozni dobavi uporabi račun ali drug komercialni dokument, na podlagi katerega je izvoz izvršen, vendar le, če je izstopni carinski organ z žigom na računu ali drugem komercialnem dokumentu potrdil iznos blaga iz carinskega območja Unije. Če davčni zavezanec pošilja blago iz Unije po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena lahko uporabi tudi poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu ali pri hitri pošti. V slednjem primeru morajo dokazila vsebovati najmanj naslednje podatke: ime in naslov oziroma firmo…
