6.2.3 Identifikacija za namene DDV
Erika Režek, davčna svetovalka
Davčni zavezanec ki preseže znesek 60.000 EUR v tekočem koledarskem letu, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV s prvim dnem naslednjega koledarskega leta, če v tekočem koledarskem letu ne preseže zneska 66.000 EUR letnega prometa na ozemlju Slovenije. Če v tekočem koledarskem letu preseže znesek 66.000 EUR letnega prometa na ozemlju Slovenije, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem bo presegel ta znesek.
Davčni zavezanec
Obveznost prijavljanja v sistem DDV, tj. obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za namene DDV velja tudi za vse davčne zavezance, ki bodo opravili ali bodo prejemali storitve, za katere je po tem zakonu kot plačnik DDV določen izključno prejemnik storitev (25. člen ZDDV-1). V primeru, da uporablja čezmejno oprostitev obračunavanja DDV - SME ureditev, od opravljenih dobav blaga in storitev ne obračunavajo DDV. Davčnim zavezancem predstavlja zmanjšanje administrativnih obveznosti, povezanih z DDV, hkrati pa nimajo pravice do odbitka DDV od nabav, povezanih z dobavami, ki so oproščene plačila DDV po SME ureditvi.
Obveznost prijavljanja ne velja za davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.
Obdavčljivi promet
Kaj se šteje pod obdavčljivi letni promet, urejata 1. in 3. odst. 94.a člena ZDDV-1 , ki našteva:
a) znesek obdavčenih dobav in storitev;
b) znesek t. i. pravih oprostitev plačila DDV: izvoz, posredovanje pri izvozu;
• oprostitve po 52.–55. členu ZDDV-1,
• vrednost transakcij, ki so oproščene v skladu s 46. členom ZDDV-1
Od 1.1.2025 se promet se vključujejo tudi intrakomunitarne dobave blaga (vključno z dobavami trošarinskih izdelkov in dobav novih prevoznih sredstev) in dobave blaga v obliki prenosa blaga v smislu 9. člena ZDDV-1. Pri slednjem davčno osnovo predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku prenosa.
c) znesek transakcij z nepremičninami, finančne transakcije ter zavarovalne storitve razen če so te transakcije postranske transakcije (zakonodajalec tega določila ni podrobno pojasnil),, V obdavčljivi promet se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.
Določitev prometa za fizične osebe, ki so dolžne pridobiti ID za namene DDV
Pri fizični osebi se pri ugotavljanju pogojev za oprostitev obračunavanja DDV, v obdavčljivi promet všteva ves promet, ki ga fizična oseba opravi iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot s.p., zasebnik oz. fizična oseba).
Določitev obdavčljivega prometa – 94.a člen ZDDV-1
Znesek promet 60.000 EUR, ki ga doseže davčni zavezanec na ozemlju Slovenije je skupna vrednost dobav blaga in storitev, brez DDV, ki jih davčni zavezanec opravi ali v predhodnem ali v tekočem koledarskem letu v Sloveniji.
Prijava v sistem DDV
Po ZDDV-1 velja, da se pravna ali fizična oseba lahko identificira za namene DDV že s prvimi navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene k opravljanju dejavnosti (npr. pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da ta oseba namerava opravljati dejavnost, je davčnemu organu dolžna predložiti pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.
Davčni zavezanec predloži zahtevek za identifikacijo za namene DDV v elektronski obliki preko sistema eDavki. Davčni zavezanec ki preseže znesek 60.000 EUR v tekočem koledarskem letu, mora pridobiti identifikacijsko številko za DDV s prvim dnem naslednjega koledarskega leta, če v tekočem koledarskem letu ne preseže zneska 66.000 EUR letnega prometa na ozemlju Slovenije. Če davčni zavezanec v tekočem koledarskem letu preseže znesek…
