SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 25. marca 2021 (jezik postopka: nemščina)
„Predhodno odločanje – Direktiva 2006/112/ES – Davek na dodano vrednost (DDV) – Oprostitve – Člen 135(1)(a) – Zavarovalne transakcije in opravljanje storitev, povezanih s temi transakcijami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki – Storitve, opravljene za zavarovatelja, ki vključujejo različne storitve – Opredelitev enotne storitve“
V zadevi C‑907/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija) z odločbo z dne 5. septembra 2019, ki je na Sodišče prispela 11. decembra 2019, v postopku
Q-GmbH
proti
Finanzamt Z,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J.-C. Bonichot (poročevalec), predsednik senata, L. Bay Larsen, sodnik, C. Toader, sodnica, M. Safjan in N. Jääskinen, sodnika,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Q-GmbH T. Küffner in M. Rust, Rechtsanwälte,
– za nemško vlado J. Möller in S. Eisenberg, agenta,
– za Evropsko komisijo A. Armenia in L. Mantl, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 135(1)(a) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Q-GmbH in Finanzamt Z (davčni urad Z, Nemčija) glede davka na dodano vrednost (DDV), ki ga je treba plačati za storitve, ki jih družba Q opravlja za zavarovatelja in ki vključujejo podelitev licence za uporabo zavarovalnega produkta, posredovanje tega produkta za račun zavarovatelja in izpolnitev sklenjenih zavarovalnih pogodb.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 1(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112 določa:
„Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.“
4 Člen 135 iz poglavja 3 naslova IX te direktive, naslovljen „Oprostitve za druge dejavnosti“, v odstavku 1 določa:
„Države članice oprostijo naslednje transakcije:
(a) zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki;
[…]“.
Nemška zakonodaja
5 V skladu s členom 4, točka 11, Umsatzsteuergesetz (zakon o davku na dodano vrednost, v nadaljevanju: UStG), z dne 21. februarja 2005 (BGBl. 2005 I, str. 386), so transakcije iz dejavnosti zastopnikov bank za stanovanjska posojila in varčevanje, zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov oproščene davka.
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
6 Družba Q razvija, trži in posreduje zavarovalne produkte. Ta družba je v okviru svojih dejavnosti sklenila pogodbo z zavarovateljem, in sicer družbo F-Versicherungs-AG (v nadaljevanju: F).
7 Družba Q je morala v skladu s to pogodbo opravljati tri vrste storitev. Prvič, družbi F je s podelitvijo neizključne pravice uporabe dala na razpolago zavarovalni produkt, ki je bil zasnovan za kritje posebnih tveganj. Drugič, družba Q je za tega zavarovatelja posredovala zavarovalne pogodbe, pri čemer je po potrebi prilagodila police in ocenila tveganja. Te pogodbe so bile sklenjene med zavarovateljem in zavarovanci. Tretjič in zadnjič, družba Q je med drugim zagotavljala upravljanje teh pogodb in likvidacijo škode.
8 Družba F je te storitve družbi Q plačala v obliki posredniške provizije.
9 Družba Q je 27. avgusta 2012 nemškim davčnim organom predložila obračun davka na dodano vrednost za davčno leto 2011. V tem obračunu je zahtevala oprostitev plačila DDV za vse svoje storitve na podlagi člena 4, točka 11, UStG.
10 Davčni urad v odločbi o odmeri davka z dne 4. novembra 2014 predlogu družbe Q ni ugodil. Ugotovil je obstoj več ločenih storitev, med katerimi je bila na podlagi člena 4, točka 11, UstG oproščena le dejavnost zavarovalnega posredovanja.
11 Družba Q je zoper to odločbo o odmeri davka vložila tožbo pri prvostopenjskem sodišču, pristojnem za davčne zadeve, in nato odločbo tega sodišča izpodbijala pri Bundesfinanzhof (zvezno finančno sodišče, Nemčija). Zadnjenavedeno sodišče meni, da bi bilo treba zadevne storitve v skladu z merili, vzpostavljenimi v sodni praksi Sodišča, zlasti v sodbi z dne 18. januarja 2018, Stadion Amsterdam (C‑463/16, EU:C:2018:22), načeloma opredeliti kot enotno storitev.
12 Davčni sistem enotne storitve naj bi bil določen glede na njen glavni element, in sicer v obravnavanem primeru – po mnenju predložitvenega sodišča – podeljevanje licenc za uporabo zavarovalnega produkta. Drugi elementi, to je zavarovalno posredovanje in storitve za izvajanje zavarovalnih pogodb, vključno z likvidacijo škode, naj bi bili le pomožne storitve. Dejavnost zavarovalnega posredovanja, ki jo opravlja družba Q, naj bi bila namreč povezana z zagotavljanjem njenega zavarovalnega produkta zavarovatelju. Ta družba naj bi ta produkt za njegov račun posredovala zavarovancem. Poleg tega naj bi bilo treba plačilo družbi Q plačati tudi, če so…
