6.2.2 Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji
Erika Režek, davčna svetovalka
Če davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, opravi obdavčljivo dobavo blaga oziroma storitev, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke najpozneje 15 dni, preden bo opravil obdavčljivo dobavo.
Če opravlja dobave blaga oziroma storitev le davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV v splošno ureditev, se davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, ni treba identificirati za namene DDV.
Od 1.1.2025 dalje velja, da je davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici, oproščen obračunavanja DDV v Sloveniji, če v predhodnem koledarskem letu ni presegel 60.000 EUR letnega prometa na ozemlju Slovenije in tega zneska prometa ne presega v tekočem koledarskem letu ter je identificiran za uporabo posebne ureditve za male davčne zavezance v skladu z 2. oddelkom 1. poglavja XII. naslova Direktive Sveta 2006/112/ES v drugi državi članici (2. odst. 94. člen ZDDV-1).
Letni prag v Sloveniji se izračuna enako kot se izračuna letni prag za ugotavljanje oprostitve obračunavanja DDV po domači SME ureditvi. V letni promet na ozemlju Slovenije davčni zavezanec vključi tudi opravljene storitve, za katere se šteje, da je kraj opravljanja storitev po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 (44. člen Direktive o DDV) v Sloveniji.
Da bo davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici, lahko uporabil čezmejno SME ureditev v Sloveniji, se mora najprej v svoji državi članici, torej v MSEST, prijaviti za uporabo čezmejne SME ureditve in v predhodnem obvestilu ali posodobitvi predhodnega obvestila označiti Slovenijo kot državo članico, v kateri želi uveljaviti oprostitev obračunavanja DDV. Odločitev glede izpolnjevanja pogojev za uporabo oprostitve obračunavanja DDV je v pristojnosti slovenskega davčnega organa.
Pogoji za oprostitev obračunavanja DDV v Sloveniji in začetek uporabe oprostitve
Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje za uporabo oprostitve obračunavanja DDV na ozemlju Slovenije, o tem obvesti MSEST – država članica sedeža (za določitev datuma potrditve uporabe EX številke in datuma aktivacije EX številke za Slovenijo je pristojna država članica v kateri ima davčni zavezanec sedež. Ta datum se lahko razlikuje od datuma, s katerim davčni organ (Slovenija) obvesti MSEST o izpolnjevanju pogojev za oprostitev v Sloveniji), ki mu bo aktivirala dodeljeno EX številko za Slovenijo in ga o tem obvestila. Z dnem potrditve uporabe EX številke in njeno aktivacijo za Slovenijo bo davčni zavezanec lahko uporabljal oprostitev obračunavanja DDV od opravljenih dobav blaga in storitev na ozemlju Slovenije. Za določitev datuma potrditve uporabe EX številke in datuma aktivacije EX številke za Slovenijo je pristojna država članica v kateri ima davčni zavezanec sedež. Ta datum se lahko razlikuje od datuma, s katerim davčni organ (Slovenija) obvesti MSEST o izpolnjevanju pogojev za oprostitev v Sloveniji.
Če pogoji za oprostitev obračunavanja DDV niso izpolnjeni, Slovenija o tem obvesti MSEST, ki davčnemu zavezancu ne aktivira EX številke za Slovenijo. MSEST davčnega zavezanca tudi obvesti o odločitvi slovenskega davčnega organa o zavrnitvi uporabe čezmejne SME ureditve v Sloveniji. V primeru nestrinjanja davčnega zavezanca z odločitvijo slovenskega davčnega organa, lahko davčni zavezanec pisno obrazložitev o nestrinjanju s to odločitvijo posreduje na elektronski naslov: sme.fu@gov.si, o kateri bo davčni organ odločil z odločbo.
Če davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila DDV v Sloveniji, opravlja pa dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije, od katerih je treba plačati slovenski DDV, se mora v Sloveniji identificirati za namene DDV in obračunavati DDV po splošnih pravilih, razen
- če opravlja le oproščene dobave blaga in storitev
- če opravlja le transakcije, za katere je prejemnik določen kot plačnik DDV ali
- če opravlja zgolj dobave blaga na daljavo in/ali storitve osebam, ki niso davčni zavezanci in je v državi članici svojega sedeža registriran v unijsko ureditev VEM. Več o tej ureditvi v podrobnejšem opisu Posebne ureditve VEM (OSS).
Davčni zavezanec mora zahtevek za izdajo identifikacijske številke (obrazec DDV-P3) predložiti v elektronski obliki prek sistema eDavki. Obrazcu mora predložiti potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi, kjer ima sedež, ter pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji.
Skladno z novelo ZDDV-1M davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in v Sloveniji opravi le oproščene dobave blaga ali storitev s pravico do dobitka DDV ali opravlja dobave blaga in storitev davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v Sloveniji, ki so predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji, ni potrebno pridobiti identifikacijske številke za DDV. Pogoj je, da ta tuj davčni zavezanec opravlja le obdavčljive dobave blaga in storitev, v zvezi s katerimi je kot plačnik DDV določen prejemnik blaga in storitev in je ta kot tak identificiran za namene DDV v Sloveniji.
To pa ne velja v primeru, da je naročnik blaga oz. storitev končni potrošnik in za take dobave niti ni možna uporaba posebne ureditve VEM. V tem primeru se mora davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji identificirati za namene DDV v Sloveniji. Tudi če ta oseba hkrati opravlja tako dobave blaga in storitev končnim potrošnikom in kot še dobave davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV, za to tujo osebo še vedno velja obveznost pridobitve ID za namene DDV v Sloveniji.
V okviru prehodnih določb za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Sloveniji, so pa v Sloveniji že identificirani za namene DDV in bodo opravljali le dobave blaga in storitev, za katere je določen plačnik DDV identificirani davčni zavezanec v Sloveniji, velja, da lahko te osebe davčnemu organu v elektronski obliki predložijo zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV.
Nova pravila pridobivanja ID za namene DDV dopolnjujejo pravila vezana na uveljavljanje vračila DDV zato davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in ni identificiran za namene DDV, ne more uveljaviti odbitka DDV preko obračuna DDV, ima pa pravico do vračila DDV na podlagi 74. ali 74.i člena ZDDV-1. V ta namen se spreminjajo tudi pravila teh določb ZDDV-1 in sicer ima davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, pravico do vračila DDV, zaračunanega za blago, ki mu ga bo dobavil, ali za storitve, ki jih bodo zanj opravili drugi davčni zavezanci v Sloveniji, ali za uvoz blaga v Slovenijo, tudi v primeru, ko sicer opravlja dobave blaga in storitve v Sloveniji, vendar pa je za te dobave kot plačnik DDV določen prejemnik blaga in storitev, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.
Dotacije podružnici s strani matične družbe v tujini
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, lahko v Sloveniji opravlja dejavnost preko podružnice, ki kot taka nastopa v imenu in za račun te tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime. Če želi tuja pravna oseba v Sloveniji ustanoviti podružnico, in še ni vpisana v poslovni register v Sloveniji, mora najprej pridobiti davčno številko pri Davčni upravi RS. FURS tako osebo vpiše v davčni register in ji dodeli davčno številko. Ta davčna številka šteje kot enotna identifikacijska številka ustanovitelja subjekta vpisa v sodni register.
Če ima družba, ki nima sedeža v Sloveniji, v Sloveniji podružnico, posluje preko podružnice, kar pomeni, da se mora v danem primeru podružnica identificirati za namen DDV.
Tuja oseba, ki skladno s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice v Sloveniji, a hkrati izpolnjuje pogoje za identifikacijo za namene DDV, lahko v Sloveniji pridobi ID za namene DDV in tako v svojem imenu izpolnjuje davčne obveznosti. Lahko pa imenuje davčnega zastopnika, da ta namesto nje izpolnjuje davčne obveznosti v Sloveniji.
Obveznost identifikacije tuje osebe v Sloveniji
Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in v Sloveniji opravi le oproščene dobave blaga ali storitev s pravico do dobitka DDV, ali le obdavčljive dobave blaga in storitev prejemniku, ki po določbah ZDDV-1 nastopa kot plačnik DDV, ni treba pridobiti ID za namene DDV. Ta davčni zavezanec uveljavlja odbitek DDV na način in pod pogoji iz 74. člena ZDDV-1 in 74.i člena ZDDV-1.
FURS primeroma navaja, npr. mednarodni prevoz potnikov, razen mednarodnega cestnega prometa (49. člen ZDDV- 1), storitve v zvezi z uvozom (12. točka prvega odstavka 50. člen ZDDV-1), izvozne dobave (52. člen ZDDV-1), dobave blaga in storitev za oskrbovanje plovil/zrakoplovov (53. člen ZDDV-1), dobave blaga in storitev v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov (54. člen ZDDV-1), storitve posrednikov (55. člen ZDDV-1), dobave blaga in storitev v carinskih postopkih (57. člen ZDDV-1) in dobave določnega blaga in storitev v davčnih skladiščih (58. člen ZDDV-1), se mu ni treba identificirati za namene DDV. Za navedene transakcije namreč niti zakonodaja DDV niti EU predpisi ne določajo obveznosti poročanja.
Nadalje po pojasnilih FURS, tuj davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravlja oproščene dobave blaga v skladu s 46. členom ZDDV-1, se mora v Sloveniji identificirati za namene DDV in o oproščenih dobavah blaga poročati v rekapitulacijskem poročilu.
Tuj davčni zavezanec se mora identificirati za namene DDV v Sloveniji tudi, če opravi dobavo blaga (npr. orodja ali gotovih izdelkov) v drugo državo članico v obliki prenosa blaga, ki je del njegovih poslovnih sredstev, po 9. členu ZDDV-1. Tudi o tej dobavi mora poročati v rekapitulacijskem poročilu.
V primeru, da tuj davčni zavezanec opravlja le oproščene dobave, ki načeloma dajejo pravico do odbitka vstopnega DDV (npr. oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih postopkih – 57. člen ZDDV-1), vendar te dobave niso naštete v določilih 74 in 74.i člena ZDDV-1, lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV le preko davčnega obračuna, ki ima za posledico predhodno pridobitev ID za namene DDV.
Po pojasnilu zakonodajalca gre za poenostavljen postopek za davčnega zavezanca, ki…
