Danes je 21.11.2024

Input:

DDV dileme 9/2024

13.11.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 18 minut

Klepetalnica je v pdf obliki na voljo tukaj.

Slovensko podjetje, ki ni zavezanec za DDV, prodaja blago preko spleta (Shopify). Shopify jim zaračuna letno članarino, ne zaračuna pa procenta od prodaje. Blago, ki se prodaja, se nahaja v njihovem skladišču v Sloveniji in ga potem preko pošte pošiljajo končnim kupcev v Sloveniji in EU.
Zanima me kako je z DDV v primeru spletne prodaje končnim kupcem v EU. Ali in kdaj je potreben vpis v OSS? Ali se v obdavčljivi promet 50.000,00 eur všteva tudi prodaja v EU?

Vsekakor vam svetujem, da se udeležite seminarja na temo spletni prodaj, v okviru katerega boste deležni celovitih informacij: https://www.centerzaizobrazevanje.si/ddv-pri-spletnih-prodajah-in-novosti-v-2021-productsem779/. Znotraj klepetalnice vam ne morem podati tako veliko informacij. Zelo na kratko: če davčni zavezanec prodaja blago na daljavo znotraj Unije (so izpolnjeni pogoji po

Četrtem odstavku 6. člena ZDDV-1) in ne preseže praga 10.000 EUR po pravilih prvega odstavka 30f. člena ZDDV-1, se kot kraj dobave tega blaga še vedno šteje Slovenija in se davčnemu zavezancu ta promet všteva v 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Če navedeno mejo 10.000 EUR preseže, mora pri prodaji blaga pobirati DDV države članice, kamor je blago odposlano. To lahko naredi tako, da se v teh državah članicah identificira za namene DDV ali se vključi v posebno ureditev EU VEM sistem. Ker omenjate tudi, da zavezanec prejema storitve od davčnega zavezanca s sedežem izven Slovenije, obstaja zanj tudi obveznost pridobitve atipične identifikacijske številke za DDV. Ker s 1.1.2025 prihaja precej sprememb na to temo, vas vabim tudi na seminar »DDV spremembe v 2025 ter poslovanje z malimi davčnimi zavezanci po novem«: https://www.centerzaizobrazevanje.si/ddv-spremembe-v-2025-ter-poslovanje-z-malimi-davcnimi-zavezanci-po-novem-productsem979/

 

Slovensko podjetje, ki je zavezanec za DDV in se ukvarja s prodajo rabljenih motornih vozil, je prejel račun od Italijanskega dobavitelja (je zavezanec za DDV). Na računu je bilo prikazano, da je vozilo delno rabljeno (posebna ureditev za rabljena vozila) in delno novo (bi morali narediti samoobdavčitev). Vozilo, ki je predmet računa, se je v Italiji oddajalo v najem in dobavitelj pravi, da mora po njihovem zakonu izdati takšen račun. To nam seveda ni jasno, saj vozilo ne more biti hkrati rabljeno in novo. Kaj storiti v takšnem primeru. Dobavitelj nam računa ne želi popraviti. Kako je v tem primeru z DDV.

Prvič slišim, da bi se isto blago obravnavalo po dveh sistemih obračuna DDV. Morali boste dobiti dodatno pojasnilo s strani italijanskega davčnega strokovnjaka. Preden se zadeva ne razčisti, vam ne mrem svetovati, kaj je pravilno.

 

Kot davčni zavezanec dajemo v najem poslovne prostore drugemu davčnemu zavezancu. Najemnino obračunavamo z 22% DDV. Za popravilo vrat v najemnikovih prostorih prejmemo račun (76.a člen) od dobavitelja, ki se glasi na naše ime. Kako pravilno prefakturirati strošek in obračunati DDV na računu, ki ga izdamo najemniku? Ali lahko dobavitelj izstavi račun direktno našemu najemniku in je na računu 76.a čl.?

Ne poznam vsebine najemne pogodbe in ne vem, kdo je pravzaprav sploh naročnik del. Če je najemnik, bi svetovala, da se račun izda neposredno naročniku. V nasprotnem primeru bo treba raziskati, ali gre za storitev, ki je del najemnine ali ne. Uporaba obrnjene davčne obveznosti po 76.a členu ZDDV-1 je možna, če imata oba, dobavitelj in prejemnik navadno identifikacijsko številko za namene DDV in če se storitev uvršča v šifro F/gradbeništvo, kar pa pri po pravilu vrat ni vedno tako. Seveda razumem, da gre za nepremičnino, ki se nahaja v Sloveniji.

 

Mali davčni zavezanec prekorači v oktobru 2024 =50.000,00EUR. Zadnji račun je bil izstavljen fizični osebi v znesku =6.000,00EUR in s tem prebil prag. Realizacija zadnjih 12 mesecev je 50.650,00EUR. Identifikacijosko številko za DDV pridobi v mesecu novembru 2024. Naredimo popravek DDV v mesecu decembru 2024 za obračun DDV-O november 2024, obračunamo obresti. PREKORAČITEV V OKTOBRU JE ZNESEK =650,01EUR. OBRAČUN ddv BO: Neto=532,79 in ddv=117,22EUR. Ker je bil zadnji račun za fizično osebo ne bomo delali dbp in izstavljali nov račun, na katerem bo izkazan ddv. Ali pravilno razmišljam? In Ali lahko že upoštevam vhodni ddv od računov, ki jih je prejel za mesec oktober?

Ne vem, kakšna je pogodba z naročnikom. Če cena že zajema DDV ali se o tem nista nič dogovorila, potem se po sodni praksi šteje, da cena že zajema DDV, če tega DDV ni mogoče izterjati (glejte na primer združeni zadevi C-249/12 in C-250/12, in odločbo VSRS, Sodba X Ips 269/2014 (z dne 3. 3. 2016) ter številne odgovore na to temu, ki sem jih podala v portalu. DDV se mora obračunati za dobavo, s katero je prekoračil mejo in težko komentiram vaš predlog, da se DDV obračuna le na del dobave…Kar se tiče odbitka DDV, ga lahko davčni zavezanec odbije za nabave, ki se nanašajo na obdobje od trenutka, ko je presegel mejo 50.000 EUR. Ne vem, kakšne so bile nabave, da bi lahko napisala več. V zvezi z morebitnimi zalogami pred preseganjem praga je odbitek mogoče, če še ni potekel prekluzivni rok za ta odbitek, prav tako je mogoč popravek odbitka DDV od investicijskega blaga, če še ni poteklo obdobje popravka odbitka DDV. Glejte tudi pojasnilo FURS št. 4230-724/2017-1 z dne 21. 11. 2017.

 

Pozdravljeni, zanima me, ali se lahko odbija DDV od daril v vrednosti do 20 eur za zaposlene. Hvala

Darila manjših vrednosti je Sodišče EU obravnavalo na primer v sodbi v zadevi C-581/08 (EMI Group). Generalni pravobranilec Niil Jaaskinen je v svojih sklepnih predlogih izrazil mnenje, da mora biti namen omenjene izjeme, ki velja za darila manjše vrednosti odražanje poslovne resničnosti o tem, da