6.9 DDV: Izdaja računov
Erika Režek, davčna svetovalka
Podatki na računih
Kateri podatki morajo biti navedeni na računih so našteti v 82. členu ZDDV-1 oziroma 83. členu ZDDV-1.
Posebnosti glede podatkov, ki jih mora vsebovati račun po ZDDV-1
1. Računi za opravljene storitve, ki jih prejme davčni zavezanec, ki kot tak po 1. odst. 25. člena ZDDV-1 nastopa kot plačnik DDV
Če storitev za davčnega zavezanca opravi izvajalec, ki nima sedeža v isti državi članici, velja obvezna uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti.
V ta namen mora davčni zavezanec, identificiran za DDV, predložiti rekapitulacijsko poročilo o davčnih zavezancih, ki so identificirani v drugih državah članicah in o davčnih zavezancih in pravnih osebah, ki niso davčni zavezanci in so identificirani za namene DDV, za katere velja prenos davčne obveznosti na prejemnika storitve.
Da pa lahko davčni zavezanec izpolni rekapitulacijsko poročilo, od naročnika storitev s sedežem v Uniji potrebuje njegovo ID za namene DDV Na računu je dolžan navesti klavzulo “Obrnjena davčna obveznost“.
2. Računi za dobave po 76.a členu ZDDV-1 (uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti (reverse charge) med identificiranimi davčnimi zavezanci na ozemlju Slovenije)
Davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV-1 (za opravljene gradbene storitve, posredovanje osebja, dobava nepremičnin z DDV, dobava odpadkov) in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV-1 in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, izkazovati ločeno.
Tako izdan račun mora poleg obveznih podatkov iz 82. ali 83. člena ZDDV-1, vsebovati podatke o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti, ki ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV. Na računu se navedeklavzula “Obrnjena davčna obveznost“.
Tako sledi, da mora slovenski davčni zavezanec, ki opravi npr. gradbene storitve naročniku, prav tako slovenskemu davčnemu zavezancu, na izdanem računu za tako opravljene storitve navesti, da je DDV predmet obrnjene davčne obveznosti.
3. Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in vsak davčni zavezanec, za katerega se na ozemlju Republike Slovenije opravijo storitve, za katere je v skladu s tretjo točko prvega odstavka 76. člena dolžan plačati DDV
Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1 (mali davčni zavezanec), ki je identificiran za namene DDV na podlagi četrtega odstavka 78. člena ZDDV-1, ker opravlja storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati DDV v drugi državi članici, mora na računu navesti podatke iz 82. člena ZDDV-1.
Znesek na računih je lahko izkazan v katerikoli valuti, s tem, da mora biti znesek DDV, ki ga je treba plačati ali popraviti, izražen v EUR.
Na poenostavljenih računih je obvezen podatek o količini in vrsti blaga oziroma obsegu in vrsti storitev. Ti podatki se na računu navajajo že z vidika varstva potrošnikov, da je potrošnikom omogočeno preverjanje pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma storitev.
Podatki o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev se zagotovi tako, da davčni zavezanec navede opis skupine blaga oziroma storitev, vendar mora v tem primeru kupcu blaga omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma vrsto opravljenih storitev.
V okviru posebnih določb glede izdaje računov (valuta zneska DDV in elektronski računi) in v zvezi s pošiljanjem elektronskih računov je omogočeno tudi pošiljanje elektronskih računov preko elektronsko izmenjavo podatkov (EDI). Takšen način pošiljanja računov je po Direktivi Sveta obvezujoč.
Po Direktivi sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 o spremembah Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede pravil o izdajanju računov, bi bilo treba papirne in elektronske račune obravnavati enako, upravna obremenitev za papirno izdajanje računov pa se ne bi smela povečati.
Ta direktiva kot taka je v slovenski pravni red vnesena z novelo ZDDV-1G, ki od 1. 1. 2013 podrobneje določa pravila v zvezi z izdajanjem računov v papirni in v elektronski obliki.
Pravila za izdajanje računov – 80.a člen ZDDV-1
Osnovno pravilo
Skladno z osnovnim pravilom, pravilo za izdajo računa vedno določi država članica, v kateri se opravi dobava blaga in storitev. Tako za dobave blaga in storitev, ki se opravijo na ozemlju Slovenije, veljajo pravila ZDDV-1.
Izjeme
Izjema od tega pravila je določena za t. i. čezmejne dobave, za katere se uporabi obrnjena davčna obveznost (3. točka 1. odst. in, 3. in 4. odst. 76. člena ZDDV-1) in za dobave, ki se obdavčijo zunaj Unije. Za tako opravljene dobave se uporabijo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, oz. če takšnega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote nima, veljajo pravila države v kateri ima stalno ali običajno prebivališče.
V primeru, da pa račun izda prejemnik blaga oz. storitev (samofakturiranje), se uporabijo osnovna pravila za izdajanje računov; če se dobava opravi v Sloveniji, veljajo pravila ZDDV-1.
Izjema velja tudi za dobave, ki jih davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravi zunaj Unije, pri izdaji računa prav tako upošteva določila ZDDV-1 in izda račun skladno s pravili tega zakona.
Samofakturiranje – dobavitelj s sedežem v drugi državi članici; prejemnik – slovenski davčni zavezanec, ki izda račun kot naročnik storitev – tujemu davčnemu zavezancu za opravljeno storitev prizna provizijo, ki jo izkaže (odšteje) na svojem računu za prodano blago.
Podlaga za sklenitev tega dogovora je 2. odst. 80.a člena ZDDV-1, če v primeru samofakturiranja račun izda prejemnika, za dano provizijo slovenski davčni zavezanec nastopa kot prejemnik računa, se uporabijo določila našega ZDDV-1 (1. odst. 80.a člena).
V EU direktivi so ta določila v 15. členu Direktive Sveta 2010/45 z dne 13. julija 2010 o spremembah Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV glede pravil o izdajanju računov, nanašajo pa se na spremembo 220. in 224. člena Direktive 2006/112.
Opomba: člen 224
Račune lahko sestavi prejemnik v zvezi z njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev, ki mu jo je davčni zavezanec dobavil, ali za storitve, ki mu jih je davčni zavezanec opravil, če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in pod pogojem, da obstaja postopek za sprejem vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve. Države članice lahko zahtevajo, da se taki računi izdajajo v imenu in za račun davčnega zavezanca.
Primer dogovora, ob predpostavki, da pogodba NE vsebuje vseh podrobnosti (pogoji ter postopek sprejema vsakega računa)
AB Enterprise G.m.b.H Wiena
ID: ATU1111111111
(v nadaljevanju posrednik)
in
ABC d.o.o. Ljubljana
Identifikacijska številka za DDV: SI22223333
(v nadaljevanju prodajalec)
skleneta
DOGOVOR
na podlagi 15. člena Direktive Sveta 2010/45/EU z dne 13. julija 2010 o spremembah Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede pravil o izdajanju računov (v nadaljevanju Direktiva)
1. Prodajalec in posrednik sta se dogovorila, da v skladu z 15. Členom Direktive, račune za provizijo od prodanega blaga na osnovi pogodbe izdaja prodajalec blaga.
2. S tem dogovorom posrednik pooblašča prodajalca, da izdaja račune za provizijo v obdobju, za katerega je sklenjena pogodba.
3. Posrednik izjavlja:
a) da bo v času trajanja tega dogovora sprejemal račune za provizijo kot svoje lastne;
b) da je oziroma bo identificiran za namene DDV skozi ves čas trajanja dogovora;
c) da bo v primeru spremembe identifikacijske številke za DDV oziroma prenehanja identifikacije za namene DDV, te spremembe nemudoma sporočil prodajalcu.
4. Organizator izjavlja:
a) da je oziroma bo identificiran za namene DDV skozi ves čas trajanja dogovora;
b) da bo na računih za provizijo poleg predpisanih podatkov iz 226. člena Direktive Sveta 20006/112 navedel tudi, da je prejemnik dolžan plačati DDV – navedba “reverse charge“, po točki d) 16. člena Direktive
5. Dogovor je napisan v dveh izvodih. En izvod prejme prodajalec, enega pa posrednik. V primeru zahteve davčnega organa, sta mu prodajalec in posrednik dolžna dogovor predložiti.
Posrednik: ________________
Prodajalec: ________________
Davčni zavezanec, ki uporablja eno od posebnih ureditev iz 6. Podpoglavja XI. Poglavja ZDDV-1 (ureditev za telekomunikacijske storitve oz. opravljene storitve oddajanja ali za opravljene elektronske storitve, prodaja blaga na daljavo) za tako opravljene storitve naročniku izda račun na katerem obračuna DDV po stopnji, ki velja v državi v kateri ima sedež naročnik storitev. DDV se tako plača v državi članici potrošnje teh storitev.
V nasprotnem, če se šteje kraj dobave blaga Slovenija, se uporabljajo določbe ZDDV-1 in dobavitelj obračuna DDV po stopnjah, ki veljajo v Sloveniji.
Za davčnega…
