6.4.3 DDV: Kraj opravljanja storitev po ZDDV-1
Erika Režek, davčna svetovalka
Določitev kraja opravljanja storitev
Po splošnih pravilih tega zakona (1. odstavek 25. člena ZDDV-1) velja pravilo obdavčitve storitev po kraju potrošnje teh storitev. Za kraj opravljanja storitev se šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, kot prejemnik storitev, sedež svoje dejavnosti oz. ima stalno poslovno enoto oz. stalno prebivališče.
Za uporabo splošnega pravila obdavčitve po kraju sedeža naročnika storitev, Izvedbena uredba Sveta EU kot kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca predvideva kraj, kjer se opravljajo dejavnosti glavne uprave podjetja.
Skladno z izvedbeno uredbo je za zagotovitev enotne uporabe pravil v zvezi s krajem obdavčljivih transakcij treba pojasniti pojme, kot so:
1. kraj, v katerem ima davčni zavezanec sedež dejavnosti,
2. stalna poslovna enota,
3. stalno prebivališče ali običajno prebivališče.
Ob upoštevanju prakse sodišča je treba z uporabo karseda jasnih in objektivnih meril omogočati lažjo dejansko uporabo teh pojmov.
1. Kraj, v katerem ima davčni zavezanec sedež dejavnosti
Za določitev kraja sedeža dejavnosti davčnega zavezanca se upošteva kraj, na katerem se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja, kraj registriranega sedeža podjetja in kraj srečevanja vodstva podjetja.
Če se s temi merili ne more zagotovo določiti kraja sedeža dejavnosti, se kot glavno merilo upošteva kraj, na katerem se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja.
Sama prisotnost poštnega naslova se ne more šteti za kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca.
V primeru, da ima prejemnik sedež svoje dejavnosti oz. stalno ali običajno prebivališče samo v eni državi, se ta država šteje kot kraj opravljanja storitev.
V nasprotnem primeru, če ima sedež v več kot eni državi, se kot kraj opravljanja storitev prvenstveno šteje država, v kateri ima sedež svoje dejavnosti.
2. Stalna poslovna enota
Stalna poslovna enota je vsaka enota, ki ni sedež…
