Identifikacija za namene DDV

6.2.3 Identifikacija za namene DDV

Erika Režek, davčna svetovalka

Kot ID zavezanec za namene DDV se šteje oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost in v obdobju zadnjih 12 mesecev presega 50.000 EUR obdavčljivega prometa.

Davčni zavezanec

Obveznost prijavljanja v sistem DDV, tj. obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za namene DDV velja tudi za vse davčne zavezance, ki bodo opravili ali bodo prejemali storitve, za katere je po tem zakonu kot plačnik DDV določen izključno prejemnik storitev (25. člen ZDDV-1)

Obveznost prijavljanja ne velja za davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.

Obdavčljivi promet

Kaj se šteje pod obdavčljivi promet, ureja 7. odstavek 94. člena ZDDV-1, ki našteva:

a) znesek obdavčenih dobav in storitev;

b) znesek t. i. pravih oprostitev plačila DDV: izvoz, posredovanje pri izvozu;

• oprostitve po 52.–55. členu ZDDV-1,

c) znesek transakcij z nepremičninami, finančne transakcije ter zavarovalne storitve,

• razen če so te transakcije postranske transakcije (zakonodajalec tega določila ni podrobno pojasnil)

V obdavčljivi promet se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Določitev prometa za fizične osebe, ki so dolžne pridobiti ID za namene DDV

Pri fizični osebi se pri ugotavljanju pogojev za oprostitev obračunavanja DDV, v obdavčljivi promet všteva ves promet, ki ga fizična oseba opravi iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot s.p., zasebnik oz. fizična oseba).

Določitev obdavčljivega prometa

Po pojasnilu FURS se znesek obdavčljivega prometa 50.000 EUR ugotavlja na podlagi oddanih obrazcev DDV-O, tako, da se sešteje naslednje zap. oznake:

• Zap. 11: obdavčljive dobave, razen dobav, na podlagi katerih je plačnik DDV prejemnik blaga oziroma storitev;

• Zap. 12: izvoz blaga;

• Zap. 13: oproščene in druge dobave s pravico do odbitka DDV;

• Zap. 15: dobave po 7., 8. in 15. členu ZDDV;

• Zap. 16: dobave blaga znotraj Skupnosti.

Nadalje Ministrstvo za finance še pojasnjuje, da davčni zavezanec ne more ugotoviti zneska obdavčljivega prometa iz informacijskega dela obrazca DDV-O, temveč le iz svojih knjigovodskih podatkov.

Po našem mnenju je pojasnilo MF “uporabnejše“ od pojasnila FURS, kot sledi:

Potrebno je poudariti, da davčni zavezanci, ki pretežno opravljajo promet z nepremičninami, davčni zavezanci, ki so registrirani za opravljanje finančnih storitev oziroma zavarovalniških storitev in evidentirajo promet v oznako 14 obrazca DDV-O (oproščen promet brez pravice do odbitka vstopnega DDV), še vedno ostajajo v sistemu DDV. Kot navedeno, zakonodajalec pojma “postranske transakcije “ ni pojasnil oziroma obrazložil, vendar v kolikor se ti zavezanci ukvarjajo z naštetimi dejavnostmi, ne moremo govoriti, da te transakcije štejejo kot postranske. Tako opravljen promet se smatra kot obdavčljiv v smislu določil 3. alineje sedmega odstavka 94. člena ZDDV-1 in posledično ti zavezanci po našem mnenju še naprej ostajajo v sistemu DDV.

Prijava v sistem DDV

Po ZDDV-1 velja, da se pravna ali fizična oseba lahko identificira za namene DDV že s prvimi navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene k opravljanju dejavnosti (npr. pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da ta oseba namerava opravljati dejavnost, je davčnemu organu dolžna predložiti pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.

Davčni zavezanec predloži zahtevek za identifikacijo…