2022.08.2.1 Nabava in prodaja blaga na ozemlju Nemčije – kupec je iz tretje države
mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Opis primera:
Kupec iz tretje države (družba iz Hong Konga) kupi blago od družbe iz Nemčije, pri prodaji je posredoval davčni zavezanec iz Slovenije. Pri transakciji blago ni zapustilo ozemlja Nemčije. Račun za nabavo blaga je kupec iz tretje države prejel od posrednika davčnega zavezanca iz Slovenije. To pomeni, da je davčni zavezanec nastopal v tujem imenu in za tuj račun. Slovenski davčni zavezanec ni postal lastnik blaga, temveč je pri prodaji samo posredoval. Slovenski davčni zavezanec je družbi iz tretje države zaračunal svojo provizijo in blago. Dilema se pojavi pri obračunu DDV z vidika ZDDV-1 na računu, ki ga slovenski davčni zavezanec izda za blago in provizijo kupcu iz tretje države. Prav tako je vprašljivo, kaj se zgodi v primeru, če blago zapusti območje EU.
Dodatno pojasnilo stranke:
Davčni zavezanec iz Nemčije bo izdan račun naslovil na slovenskega davčnega zavezanca. Prodano blago bo dostavljeno v skladišče v Nemčiji, ki ga ima v lasti družba iz tretje države. Slovenski davčni zavezanec po prejemu izdanega računa davčnega zavezanca iz Nemčije izda račun za kupljeno blago družbi iz tretje države. Ko je blago prodano družbi iz tretje države, je blago še vedno na ozemlju EU.
Rešitev primera:
Če sta opis primera in dodatno pojasnilo pravilno razumljena, je situacija drugačna, kot je prvotno opisana. Sedaj se razume, da nemški prodajalec blaga najprej prenese pravico do razpolaganja nad blagom na davčnega zavezanca, ki ima sedež in je identificiran za DDV v Sloveniji (slednji ima razpolagalno pravico nad blagom!) (opomba 1), slednji pa nato to blago proda kupcu blaga iz tretje države (Hong Kong). Blago se ves čas nahaja na ozemlju Nemčije.
Splošno pravilo določanja kraja dobave blaga, ki ga opredeljuje 31. člen Direktive Sveta 2006/112/ES določa, da če se blago ne odpošilja ali prevaža, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se opravi dobava. Nadalje, prvi odstavek 32. člena prej navedene direktive določa, da kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga…
/img>