6.7 Obdavčljiv dogodek in obveznost obračuna DDV
Erika Režek, davčna svetovalka
Obveznost obračuna DDV
Obdavčljivi dogodek pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV. Obveznost obračuna DDV nastane, ko ima davčni organ pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, ne glede na to, da je plačilo lahko odloženo. To določilo povzema člen 62 Direktive Sveta 2006/112/ES.
Za dobave blaga ali storitev: 33. člen ZDDV-1
Obdavčljiv dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane:
- ko je blago dobavljeno oziroma ko so storitve opravljene;
- za zaporedne dobave: ko poteče obdobje, na katerega se taki obračuni ali plačilo nanaša (obdobje ne sme biti daljše od enega leta). Ta določba ne velja za oproščene dobave znotraj Unije in za prenos blaga, ki ga davčni zavezanec za namene svojega podjetja opravi v drugo državo članico z oprostitvijo DDV;
- za predplačila: na dan prejema predplačila –izvzema oproščene dobave znotraj Unije in prenose blaga, ki jih davčni zavezanec za namene svojega podjetja opravi v drugo državo članico z oprostitvijo DDV;
- če račun ni izdan, blago pa je dobavljeno oz. storitev je opravljena: najkasneje na zadnji dan davčnega obdobja – to pravilo se ne uporablja za opravljanje storitev, za katere se kot plačnik DDV šteje naročnik storitev po 3. točki 76. člena ZDDV-1. Prav tako se ne uporablja za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV1 in za namene prenosa blaga, ki ga davčni zavezanec za namene svojega podjetja opravi v drugo državo članico z oprostitvijo DDV za neposlovni namen, lastno rabo: v davčnem obdobju, v katerem je nastal obdavčljiv dogodek.
Dobave blaga, opravljene v drugo državo članico – 46. člen ZDDV-1
Po ZDDV-1, 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Dan nastanka davčne obveznosti je vezan na dan izdaje računa (), če ta ni izdan, se kot dan nastanka davčne obveznosti šteje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Po določbah ZDDV-1 se DDV obračuna po stopnjah, ki veljajo v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.
Z izdajo računa, v kolikor storitev ni opravljena oz. ni izvedeno vnaprejšnje plačilo, še ne nastane obveznost za obračun DDV. Ta nastane takrat, ko je storitev opravljena oz. ko je prejeto (pred) plačilo, če storitev kot taka še ni bila opravljena.
Po navedbah zakonodajalca dobavitelj v RP-O poroča o svojih dobavah blaga v istem obdobju poročanja, kot pridobitelj v svojem DDV obračunu prijavi pridobitev blaga znotraj Unije.
V primeru opravljanja zaporednih oproščenih dobav v drugo državo članico po 46. členu ZDDV-1 (dobave blaga znotraj Unije velja, da se, v kolikor je to obdobje daljše od enega koledarskega meseca, takšne dobave štejejo za zaključene na koncu vsakega koledarskega meseca, dokler se dobava ne konča.
Kot plačnik DDV se šteje vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, je pa identificirana za namene DDV, kateremu se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji.
Za tako prejete storitve je potrebno obračunati DDV, ko so te storitve opravljene.
Tuja oseba za naročnika – slovenskega davčnega zavezanca prodaja blago po trgih znotraj Unije. Za omenjeno storitev zaračuna provizijo od zneskov izstavljenih računov. Obračune izstavlja zaporedno, za posamezen mesec.
Datum računa 15.10., obračun provizije za obdobje 1. 9.–30.9.2 Datum prejema računa 21.10.
Kateri je pravilni datum za odbitek DDV?
Davčni zavezanec naredi t. i. samoobdavčitev v mesecu oktobru. Zanima ga, ali je dolžan obračunati DDV že v davčnem obdobju september?
Po določbah 1. odst. 33. člena ZDDV-1 obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je storitev opravljena. Po 2. odst. tega člena nadalje velja, da se, če se izdajajo zaporedni računi ali se izvršijo zaporedna plačila, šteje, da so storitve opravljene v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki računi ali plačila nanašajo, vendar to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
Ker je bila storitev primeroma opravljena v septembru, pomeni, da je obveznost za obračun DDV nastala v tem davčnem obdobju. V kolikor bi do dneva oddaje obračuna DDV za davčno obdobje september davčni zavezanec razpolagal tudi z računom, posledično tudi vstopni DDV lahko upošteva v tem davčnem obdobju.
V kolikor davčni zavezanec obračun DDV-O za mesec, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV že odda in do njegove oddaje še ne razpolaga z računom, po našem mnenju pomeni, da je obveznost za DDV dolžan izkazati v obdobju, ko je nastala obveznost za obračun DDV (september), odbitek DDV pa se opravi v obdobju, ko davčni zavezanec razpolaga z računom (oktober).
V nasprotnem primeru, če davčni zavezanec obračuna DDV v obdobju, ko prejme račun, je v neskladju z določili 33. člena ZDDV-1 in posledično davčni organ to lahko šteje kot davčni prekršek, za katerega je predpisana globa.
V izogib davčnim implikacijam predlagamo, da se davčni zavezanec z izvajalcem storitev dogovori, da za opravljene storitve v tekočem mesecu izda elektronski račun (ga pošlje po e-pošti) tako, da ga naročnik prejme še pred oddajo obračuna DDV-O za to obdobje.
Na ta način se davčni zavezanec izogne davčnemu tveganju, ker DDV ne obračuna v obdobju, ko je nastala obveznost obračuna DDV, pač pa ga obračuna v kasnejšem davčnem obdobju.
Zakon v določilu 88.b člena ZDDV-1 dopušča tudi možnost, da za obdobje, v katerem bi moral biti plačan DDV, do dneva plačila, davčni zavezanec obračuna pripadajoče obresti. Na ta način se izogne kazenskim sankcijam.
V kolikor pa zagovarjamo, da izvajalec storitev izdaja zaporedne račune, naročnik pa izvršuje zaporedna plačila, se DDV tako obračunava mesečno in na ta način davčni zavezanec po našem mnenju obračunava DDV skladno veljavnim določbam ZDDV-1.
Po ZDDV-1 veljajo določila za t. i postopno opravljene storitve, ki se neprekinjeno izvajajo dalj kot leto dni in se v tem obdobju ne izdajajo zaporedni računi in se ne vršijo plačila. Za tako opravljene storitve velja, da so končane ob izteku vsakega koledarskega leta, dokler storitve niso dokončane. Davčni zavezanec mora od teh storitev obračunati DDV ob koncu koledarskega leta.
Pravna pisarna iz Italije nudi davčnemu zavezancu iz Slovenije storitev davčnega svetovanja – storitve se sproti ne zaračunava – enkrat letno, 31. 12., se stroške vkalkulira. Vsako leto je na 31. 12. je potrebno narediti samoobdavčitev – problem je odbitek, če ni dokumentov.
Kdaj nastane obveznost obračuna DDV v primeru, ko je dobavitelj izdal račun, blago pa še ni bilo dobavljeno oziroma storitev še ni opravljena?
Pojasnilo FURS, št. 4230-74/2007, 5.3.2007, povzetek:
“V 33. členu ZDDV-1 je v prvem odstavku navedeno, da obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Ostale določbe tega člena pa določajo izjeme od tega pravila, med katerimi pa ni primera obveznosti obračuna DDV, ko je račun izdan preden je opravljena dobava blaga oziroma pred opravljeno storitvijo.
Glede na navedeno, nastane obveznost obračuna DDV, v primerih ko je izdan račun, preden je opravljena dobava blaga oziroma pred opravljeno storitvijo, v skladu z določili prvega odstavka 33. člena ZDDV-1 takrat, ko je blago dobavljeno oziroma storitev opravljena in ne že z izdajo računa. Sama izdaja računa torej ne pomeni obdavčljivega dogodka, razen v primerih, ko je dano predplačilo in izdan račun za predplačilo.“
Izjema je določena le za predplačila, opravljena za dobave blaga, ki bodo opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, in za prenose blaga, ki jih opravi davčni zavezanec za namene svojega podjetja v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, kar izhaja iz devetega odstavka 33. člena ZDDV-1. Za tako prejeta predplačila ne nastane obveznost obračuna DDV.
Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV od danih in prejetih predplačil, kjer je kot plačnik DDV določen prejemnik storitev
Pri izvršenih predplačilih za bodoče čezmejne storitve in za katere je dolžan plačati DDV prejemnik storitve, nastane obveznost obračuna DDV, ko je plačilo izvršeno. Na podlagi te določbe mora davčni zavezanec, ko prejme predplačilo za bodoče storitve, to poročati v rekapitulacijskem poročilu in tudi vpisati prejeto predplačilo v obrazec DDV-O, medtem ko mora davčni zavezanec, ki izvrši predplačilo in je tudi zavezanec za obračun DDV, kot prejemnik storitve obračunati DDV v trenutku izvršitve plačila za bodočo storitev.
Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV od danih in prejetih predplačil, kjer je kot plačnik DDV določen prejemnik storitev davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, za opravljene gradbene storitve, posredovanje osebja, dobavo nepremičnin z DDV, dobavo odpadkov
DDV obračuna po predpisani stopnji od danega predplačila
Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV in je določen kot plačnik DDV na podlagi 76.a člena ZDDV-1, mora obračunati DDV tudi od danih predplačil na dan izvršitve predplačila.
Izvajalec storitve
Za primere, ko je DDV dolžna obračunati oseba, ki da predplačilo, prejemnik (izvajalec storitve) tega predplačila ni dolžan obračunati DDV.
Za pridobitve blaga znotraj Unije: 34. člen ZDDV-1
Obračun DDV za pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je:
- opravljena pridobitev…
